Opero Mesečnica (La sonnambula) je Bellini napisal na vrhuncu lastne ustvarjalne moči, komajda leto potem, ko je doživel prvi triumf v beneški operi La fenice s tragično opero Capuleti in Montegi (I Capuleti e i Montecchi), s katero je pravzaprav parafraziral priljubljeno Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija po predelavi libretista Feliceja Romanija. Foto: SNG Maribor/Marko Knehtl
Opero Mesečnica (La sonnambula) je Bellini napisal na vrhuncu lastne ustvarjalne moči, komajda leto potem, ko je doživel prvi triumf v beneški operi La fenice s tragično opero Capuleti in Montegi (I Capuleti e i Montecchi), s katero je pravzaprav parafraziral priljubljeno Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija po predelavi libretista Feliceja Romanija. Foto: SNG Maribor/Marko Knehtl
Vincenzo Bellini
Vincenzo Bellini (1801–1835), ki so ga zaradi njegovih dolgih in valovitih melodičnih linij imenovali tudi 'labod iz Katanije', je bil v marsičem znanilec nove operne ere in ena največjih figur glasbene romantike. Foto: Wikipedia Commons

Opero z izvirnim naslovom La sonnambula je Vincenzo Bellini (1801—1835) ustvaril na vrhuncu lastne ustvarjalne moči. Fenomen mesečnosti oziroma hoje v spanju je bil prav tedaj na vrhuncu družbenega zanimanja kakor tudi nasploh različne spiritualne okultne prakse ter nadnaravna bitja in pojavi, ki so razvnemali ljudsko domišljijo.

Za nezvestobo kriva hoja v spanju?
Vsebina opere, pripeta na pastoralni okvir, se osredotoča na napovedano poroko sredi švicarskega podeželja med Amino in njenim zaročencem Elvinom, ki jo odložita prihod grofa Rodolfa in posledično odkritje domnevne Aminine nezvestobe. Amina naj bi zaročenca prevarala z Rodolfom med hojo v spanju po grofovi sobi v vaški gostilni, čeprav se to dejansko ni zgodilo in je od izčrpanosti zaspala na grofovi zofi.

Takojšnji uspeh po premieri v Milanu
Mesečnica je po praizvedbi 6. marca 1831 v milanskem gledališču Carcano doživela takojšen uspeh. Bellini je bil eno od največjih imen glasbene romantike. S svojimi 11 operami, med katerimi so vsaj štiri dosegle kultni status, je močno vplival na nadaljnji razvoj glasbene romantike, še posebej na Verdija, Wagnerja, Liszta in Chopina.

Režiser slovenske uprizoritve ene najlepših romantičnih oper italijanskega belcanta je Filippo Tonon, ki je bil pri mariborski produkciji Leharjeve operete Vesela vdova asistent režije. Predlani se je podpisal kot režiser Puccinijeve opere Turandot, lani pa Verdijeve operne mojstrovine Trubadur.

Scenografijo in kostumografijo podpisuje Hugo de Ana, ki prihaja iz Buenos Airesa, a se je s svojim prepoznavnim režijskim konceptom, ki izhaja iz spektakularne scenografije in posebne rabe odrske luči, uveljavil tudi v Evropi. Bellinijevo Mesečnico je režiral že poleti 2007 za mednarodni festival v španskem Santadru, v SNG Maribor pa je pustil svoj pečat že pri opernih delih La traviata iz leta 2008 in prej omenjeni Veseli vdovi iz leta 2012.

Domačemu zboru in orkestru bo dirigiral Simon Robinson. V pevskih vlogah bodo nastopili Petya Ivanova, Martin Sušnik, Luka Brajnik, Valentina Čuden, Irena Petkova, Jure Počkaj in Bogdan Stopar. Asistentka kostumografa je Carla Galleri, oblikovalec luči Valerio Alfieri, oblikovalec projekcije Sergio Metalli, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak in asistent režije Tim Ribič.

Premierna uprizoritev Mesečnice je na odru Velike dvorane SNG Maribor napovedana drevi ob 19.30.