Društvo Ključ navaja, da se je v preteklih desetih letih seznanilo z več kot 20 primeri
Društvo Ključ navaja, da se je v preteklih desetih letih seznanilo z več kot 20 primeri "prisilnih porok", kjer se romska družina, ki ima sina, dogovori z drugo romsko družino o odkupu primerne mladoletne neveste. (fotografija je simbolična) Foto: MMC RTV SLO/Bogdan Miklič
Polde Jevšek
Polde Jevšek (CSD Novo mesto), ki že vrsto let dela z Romi, je dejal, da v zadnjih letih zanositev pri romskih dekletih, mlajših od 15 let, ni bilo. Foto: MMC RTV SLO/Bogdan Miklič

Obiskovanje osnovne šole pa je hkrati pravica otrok in obveznost staršev. Društvo Ključ navaja, da se je v preteklih desetih letih seznanilo z več kot 20 primeri "prisilnih porok", kjer se romska družina, ki ima sina, dogovori z drugo romsko družino o odkupu primerne mladoletne neveste. Pri omenjenih prisilnih porokah mladoletnih deklic je bistveno to, kot navajajo, da skrbijo za družino, zaradi česar po poroki prenehajo obiskovati šolo.

Na Center za socialno delo (CSD) Novo mesto smo se obrnili z vprašanjem, kako obravnavajo primere mladoletnih mater iz romskih naselij na območju, ki ga pokrivajo, in kako razširjen je ta problem. Še posebej, ko gre za osebe, mlajše od 15 let. Direktor CSD-ja Alojz Simončič pravi, da je še zlasti zanimivo, kadar se to zgodi pri Romih in spremembo opazi nekdo drug. Takšne stvari se nato še nekoliko napihnejo, da je videti, kot da pristojne službe nič ne naredijo za izboljšanje stanja na tem področju. "Poznam primer iz neromske družine, ko je mladoletno dekle zanosilo, za rojenega otroka pa so nato do njene polnoletnosti poskrbeli njeni starši, tako da je zadeva ostala skoraj neopazna," se spominja. Takšni primeri se torej ne zgodijo samo med Romi, vendar so zelo redki.

Polde Jevšek, ki že vrsto let dela z Romi, je dejal, da v zadnjih letih zanositev pri romskih dekletih, mlajših od 15 let, ni bilo. Med 15. in 18. letom pa običajno pride do zanositve, čeprav je tudi v tem času dekle še vedno mladoletno. Na CSD-ju poznajo primere obiskov staršev, ki pridejo povedat, da so ukradli njihovo hčer. CSD primer obravnava. "Dekle obiščemo in se ločeno pogovorimo z njo. Doslej so vse rekle, da so prostovoljno odšle na partnerjev dom. Če je dekle prostovoljno tam, je nihče – ne policija ne CSD – ne more prisilno odpeljati v izvorno družino. Starši bi jo sicer lahko odvedli domov v spremstvu policije, vendar se to ne zgodi, ker bi prišlo do zamere med družinama," ugotavlja Jevšek in pristavlja, da se takšen par običajno čisto dobro ujame in živi normalno naprej.

"Če pa bi dekle zanosilo še med obiskovanjem osnovne šole, je CSD dolžan pogojevati dodelitev denarne socialne pomoči staršem z njenim rednim obiskovanjem pouka," poudarja Jevšek.