Neodgovorno ravnanje z naravnimi viri in nesmotrna poraba življenjsko pomembnih dobrin ne obetata prav nič dobrega. Kot kaže, nam ne pomagajo niti številni predpisi, ki varujejo vsa živa bitja, zato se zanašamo na zdravo pamet vsakega posameznika. Varovanje narave se namreč začne pri vsakem izmed nas.

Množična izumiranja naš vsakdan
Živimo v času, ko človeške dejavnosti povzročajo velike pritiske na naravne vire in biotsko raznovrstnost na Zemlji. Skozi evolucijo se je na našem planetu razvila tesna povezanost med tlemi, morjem in ozračjem, ki vzdržuje razmera za življenje. Vendar pa teh povezav med elementi še ne razumemo povsem, še manj pa razumemo vpliv svojih, človeških dejavnosti na povezave v naravnih sistemih. Vedno bolj jasno postaja, da moramo začeti z našim planetom ravnati odgovorneje. Ustaviti se moramo, še preden je planet popolnoma izropan in uničen. Nihče se, kot so dejali sogovorniki Mednarodnega strokovnega posveta varstvenih biologov v Kopru, ki je potekal pod okriljem Oddelka za biodiverziteto (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem), tega prav dobro ne zaveda. Na Zemlji se je doslej zgodilo več naravnih množičnih izumiranj. Znanstveniki se strinjajo, da smo trenutno v procesu enega takšnih izumiranj, vendar pa ga tokrat povzročamo sami.

Majhni koraki za velike premike
Ko bomo razumeli naravne procese v naravi in predvsem ugotovili, kako nanje vplivajo človeške dejavnosti, kot je dejala predstojnica dr. Elena Bužan Varljen, z Oddelka za biodiverziteto, bomo lahko negativne vplive na procese v naravi omilili, v najboljšem primeru pa celo odstranili. A to je dolga pot, ki jo moramo vsi prehoditi, so še poudarili sogovorniki.
Zato je tudi namen varstvene biologije predstaviti ljudem, v čim bolj razumljivi obliki, povezave široke biotske raznovrstnosti, ki jo vztrajno krčimo.

Varstveni biologi pri svojem delu uporabljajo široko paleto znanstvenih disciplin, vključno z molekularno biologijo in genetiko, ekologijo, fiziko in akustiko, oceanografijo, vremenoslovjem, družbenimi vedami ter drugim. Na tokratnem posvetu so različni raziskovalci predstavili zadnje izsledke svojega raziskovalnega dela in skušali opredeliti korake, ki so potrebni za trajnostni razvoj in ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji, regiji in drugod po svetu. Dejstvo je, žal se ga mnogi ne zavedajo, da ljudje nismo ločeni od narave, temveč da jo nujno potrebujemo za lastno preživetje, zato moramo zanjo temu primerno tudi skrbeti, so še poudarili.

Sabina Francek, TV Koper