"S projektom izobraževanja o klapavicah želimo dvigniti zavest slovenskega potrošnika in mu prikazati način gojenja ter pripravo jedi. Odločilen dejavnik za to izobraževanje je bil nepoznavanje slovenskih klapavic. Številni namreč sploh ne vedo, da klapavice gojimo tudi v Sloveniji. Že samo ime klapavica je slovenskemu potrošniku neznano." Tako je o projektu "Okusi morje" zapisala Suzana France, predstavnica podjetja Gastro project, ki je bil nosilni partner v tem projektu.

Klapavica je najbolj razširjena školjka na Jadranu in ima več kot 30 imen. Najpogosteje je poimenovana kot dagnja (Hrvaška) oziroma pedoč, pidoč (Istra), znana pa je tudi pod imenom mušula, pijoč, ušenaka, uš, klapunica in še bi lahko naštevali. Ta školjka je črna, trikotne oblike, z ene strani koničasta, z druge rahlo ovalna. Klapavice zrastejo največ do 15 cm in 20 dag teže. Povprečno so dolge do 6 cm in težke okoli 5 dag. Do prodajne velikosti, ki je od 5,5 do 7 cm, pa zrastejo v od 12. do 18. mesecih.

Po besedah Suzane France so s projektom želeli zvedeti čim več o težavah, s katerimi se srečujejo slovenski potrošniki. Ti se zaradi nepoznavanja in strahu le redko odločijo za uživanje teh školjk. Zanje številni mislijo, da so lahko tudi strupene. Kar je seveda zmotno, saj so klapavice ustrezno hranjene, lahko uporabne tudi teden dni od ulova. Poleg tega pa so tudi zdravilne. "Klapavica je pomemben in poceni vir beljakovin, ogljikovih hidratov in nenasičenih maščob, selena, vitamina B12, cinka, joda, natrija in folatov. Zato želimo poudariti prednosti gojenja teh školjk pred nezakonskim in za okolje uničujočim delovanjem "nabiranja" zaščitenih vrst školjk, predvsem datljev, po katerih je na črnem trgu žal še dandanes največje povpraševanje. Z vidika potrošnika je klapavica odlična školjka, sanitarno pregledana in cenovno neprimerljivo ugodnejša," so prepričani številni primorski školjkarji.

Klapavice se v Sloveniji gojijo na treh lokacijah: Sečovlje, Strunjan in Debeli rtič. Zelo pomembno je, da rastejo v čisti vodi, saj se povsem naravno prehranjujejo s planktonom in filtracijo vode. Do leta 2009 je bilo pri nas podeljenih za 50 hektarjev gojitvenih polj, na katerih je bilo mogoče pridelati do 1.250 ton klapavic. V Sloveniji po nekaterih ocenah poraba klapavic dosega od 300 do 350 ton letno. Zato morajo gojitelji teh školjk velik del proizvodnje prodati na sosednjih trgih. S projektom "Okusi morje" in drugimi akcijami pa želijo dvigniti prodajo tega odličnega živila tudi na domačem trgu.

Klapavice so okusne in tudi zdravilne
Mediteranska klapavica je ena najbolj razširjenih školjk v Evropi, še posebej v gojiščih Sredozemlja in vzhodnega Atlantika (Španija). Klapavice - poznamo mediteransko in užitno klapavico, so poleg ostrig, ladink in pokrovač v svetovnem merilu gospodarsko najpomembnejše školjke. Mediteranska klapavica je gospodarsko najpomembnejša školjka v Jadranu in Tržaškem zalivu.

Slovenija je že od nekdaj znana po kakovostnih mediteranskih klapavicah, ki s svojim specifičnim okusom krasijo jedilne liste številnih priznanih restavracij doma in v tujini. Njeno meso je okusno in hranljivo. Kot samostojne jedi jih lahko uživamo surove ali kuhane, pa tudi z žara. So odlična sestavina raznih samostojnih jedi, buzar, omak, solat, juh, pic. Klapavice pa niso samo izjemno okusne, pač pa imajo zaradi vsebnosti številnih hranil številne pozitivne učinke na naše zdravje in vitalnost. Zato nutricionisti priporočajo, da jih uživamo najmanj trikrat tedensko, kakor to velja za vso morsko hrano. Klapavica ima od 17 do 20 odstotkov čistega mesa. In kot so zapisali na spletni strani projekta so tudi prava zakladnica prehranskih vrednosti: "Visoka vsebnost joda pomeni, da so klapavice idealno živilo za osebe, ki imajo težave z delovanjem ščitnice. Neaktivni ščitnici namreč pomagajo, da pospeši proizvodnjo hormona tirozina, pomanjkanje katerega muči večino žensk po 30. letu. Izmed vseh školjk imajo klapavice največji delež omega 3 maščobnih kislin, ki pozitivno vplivajo na srce, žilni sistem ter prekrvavljenost, prav tako tudi folne kisline in vitamina B12, pomanjkanje katerega lahko povzroči utrujenost in okvaro živcev."

Blagodejno vplivajo tudi na živčni sistem, srce in krvne žile. Zdravo živilo pa so le, če rastejo v čistem morju, saj dnevno prefiltrirajo od 50 do 75 litrov morske vode. Če je morje onesnaženo, se lahko školjke zelo hitro nalezejo škodljivih sestavin. Zato velja pravilo, da so zdrave školjke le povsem sveže in tiste, ki rastejo v neoporečnem morju.

Klapavice so nabirali in gojili že stari narodi
Zanimivo je, da so klapavice nabirali in gojili že stari narodi, tako Kitajci, Grki in Rimljani. Predzgodovinska nahajališča klapavic so tudi na Hvaru, v bližini Šibenika in širšem področju kanala Malega Stona. Gojenje školjk se je zelo razširilo po drugi svetovni vojni v Ameriki, Aziji in Evropi. Školjkarstvo je bilo leta 1986 razvito v Šibeniškem kanalu, Limskem zalivu pri Rovinju, Pomeru pri Puli in v Piranskem ter Strunjanskem zalivu. Najbolj gospodarno je bilo gojenje ostrig in klapavic. Tako so v letu 1983 v celem svetu nabrali prek 1,7 mio. ton ostrig in klapavic.

Z vzrejo klapavic v Sloveniji so prvi zasebniki začeli leta 1981. Klapavice so se vedno gojile na območjih bogatih s planktonom. Prvi gojitelji klapavic so jih gojili na splavih, pozneje pa na način, ki se uporablja še danes - s sidri, bojami in vrvmi. Klapavice so pričvrščene na vrvi, ki navpično padajo v vodo s fiksne ali plavajoče strukture. Ta tehnika je primerna za morja s šibkim plimovanjem. Klapavice rastejo povsod po Jadranu, v največjih količinah pa tam, kjer so izviri sladke vode in tam so tudi najboljše in najbolj čiste.

V Sloveniji so se začeli z gojenjem klapavic ukvarjati v začetku 80. let prejšnjega stoletja v ribolovnem rezervatu Piranskega zaliva. Prvi so začeli z gojenjem v tedanji Drogi Portorož, pozneje so se z gojenjem klapavic ukvarjali tudi številni zasebniki in podjetje Mariva Portorož. Gojenje klapavic so razširili tudi na Strunjanski zaliv in zaliv Svetega Jerneja. Že takrat je bila uporabljena tehnologija gojenja plavajočih linij, ki se uporablja pri nas še danes. Večina školjkarjev pa je zdaj že opremljenih s tehnologijo za strojno čiščenje školjk na plovilu.

Za MMC Goran Rovan