Na Koroškem so bolj naklonjeni možnosti, da se mulj, ki je nevaren odpadek, odpelje v tujino. "Če to odpeljemo, bo to potem res neka okoljska sanacija. Ne pa, da to vrnemo v okolje," je po sestanku z okoljskim ministrom Bojanom Kumrom in Tanjo Bolte z direktorata za okolje dejal župan občine Dravograd Anton Preksavec. Tudi županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je po sestanku dejala, da je njihova želja, da se nevarni mulj odloži kje drugje.

Za mulj, ki je določen kot nenevaren inerten odpadek in se lahko uporabi v gradbenih projektih, so se po besedah Preksavca dogovorili, da ta ostaja, kjer je, in se porabi v gradbenih projektih v občinah. Omenjala se je namreč možnost, da bi ga vozili v Otiški Vrh v dravograjski občini, ga tam mešali z gramozom in ga nato namenjali za gradbene projekte po občinah.

Glede mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, pa mora vodstvo regijskega centra za ravnanje z odpadki Kocerod, ki se je poleg vodstva družbe TAB Mežica prav tako udeležilo delovnega sestanka, v prihodnjih dveh tednih pripraviti program za odlaganje na odlagališče Zmes v prevaljski občini. Ko bo Kocerod program pripravil, ga bo predstavil predstavnikom občin ustanoviteljic, ki bodo sprejeli odločitev v povezavi s tem, je pojasnil Preksavec.

Med muljem, ki ga je v Mežiški dolini vse do Dravograda naplavila ujma na začetku avgusta, je po zdajšnjih ocenah ministrstva približno 25.000 kubičnih metrov takšnega, ki po rezultatih najnovejše analize sodi med nevarne odpadke. Med inertne odpadke sodi približno 60.000 kubičnih metrov mulja. Kolikšne približno so količine nenevarnega mulja, še ni znano.

Iz TAB-a so v torek sporočili, da nimajo možnosti, da bi deponirali približno 25.000 kubičnih metrov nevarnega materiala, saj nimajo takšnih zmogljivosti. Bodo pa proučili možnosti razširitve odlagališča, koliko materiala bi lahko sprejeli in odgovore stroke, ali je ta odpadek tam sploh mogoče odložiti.

Koroške občine so naplavljeni mulj, v katerem so analize ponekod pokazale tudi precej presežene mejne vrednosti težkih kovin, ob čiščenjih po ujmi deponirale na začasne lokacije znotraj občin, zdaj pa si želijo, da se ga čim prej odpelje na za to primerne lokacije.

V Črni deluje tehnična pisarna, v njej kmalu tudi stalna ekipa

Tehnična pisarna v Črni na Koroškem, ki bo v pomoč občinam in prebivalstvu pri sanaciji po avgustovski ujmi, je formalno že operativna. Prihodnji teden jo bodo še tehnično opremili, nato v njej pričakujejo stalno ekipo.

V pisarni v Črni bo po njegovih besedah vodje državne tehnične pisarne Blaža Dolinška nekaj stalno zaposlenih, približno od dva do trije, nato pa bodo v njej delovale ekipe, ki bodo velike glede na potrebe in na dejavnosti, ki se bodo dogajale. Tako bodo v pisarni najprej projektanti in nato vse druge potrebne službe ter tudi nadzorniki. "Imamo svoj kader. Ko se bo pa pisarna dopolnjevala glede na potrebe, bomo poskušali vključevati tudi čim več lokalnih strokovnjakov. Je pa težava, da je v Sloveniji zaradi konjunkture v gradbeništvu kriza kadrov," je dodal.

Iz pisarne v Črni bodo oskrbovali tudi druge občine na Koroškem in mogoče še v Šaleški dolini. Občine bodo morale na podlagi ocenjene škode narediti prioritetni program obnove, nato pa jim bo tehnična pisarna na podlagi tega programa nudila tehnično pomoč, je pojasnil. "To pomeni, da jim pripravimo vse, kar potrebujejo za projektiranje, in potem za celoten inženiring, če bodo tako hotele," je dodal.

Glede v ujmi oškodovanih posameznikov pa je Dolinšek pojasnil, da jih bodo prav tako začeli obravnavati po prioriteti. Najprej tiste, ki so razseljeni oz. brez hiš, nato druge oškodovane. "Predvsem bomo mi vabili oškodovance, ne da bodo oškodovanci iskali nas. Se bomo trudili v tej smeri," je dejal. Tehnična pisarna bo po njegovih besedah pomagala tudi pri pripravi vloge za povrnitev stroškov sanacije.

Županja: Od pisarne pričakujem veliko

Županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je v izjavi za medije izrazila zadovoljstvo, da jim je uspelo pridobiti tehnično pisarno v kraj. "Od pisarne vsekakor pričakujemo veliko pomoč pri sanaciji oz. obnovi našega kraja, predvsem pa, da bo ta obnova potekala strokovno in pod nekim nadzorom," je dejala.

"Zdi se mi, da bomo začeli kar tam, kjer je najhuje, torej pri cestah. Ker želimo v zaselke vzpostaviti takšne cestne povezave, da bo varno," je glede prvih nalog za pisarno navedla županja. Poudarila je tudi pričakovanje, da bodo sodelovali tudi z vodarji, ker si v Črni želijo, da se tudi obnova v strugah vodotokov dela na način, da bo zagotavljala čim večjo varnost za ljudi in za kraj.

Vodja državne tehnične pisarne Dolinšek je povedal še, da četudi doslej ni bilo še tehnične pisarne na terenu, so za občine opravili naloge, za katere so se te obrnile na pisarno.
V Črni so pisarno vzpostavili predvsem zato, da so bližje terenu. Po pričakovanjih bo v prihodnjih dneh odprta še ena v Savinjski dolini, kjer lokacija še ni znana, ena pisarna pa bo centralna v Ljubljani in bo pokrivala osrednji del Slovenije in območje Kamnika oz. Gorenjsko.

Slab odziv na pozive k dodatni mehanizaciji

Na Direkciji RS za vode zagotavljajo, da je bilo na najbolj kritična mesta vzdolž Mežiške doline razporejene nekaj dodatne mehanizacije za dela na vodotokih, hkrati pa priznavajo, da je odziv ponudnikov, s katerimi so sklenili okvirne sporazume, slab.

Potem ko je predsednik vlade Robert Golob ob obisku vlade v koroški regiji prejšnjo sredo napovedal, da bo že ta teden na terenu bistveno več mehanizacije in 30 novih ekip, koroški župani pravijo, da veliko dodatne mehanizacije za zdaj v regijo ni bilo.

"Nimamo še novih informacij o tem, kdaj bo prišla kakšna mehanizacija. Vsekakor pa jo potrebujemo, ker želimo, da so struge očiščene pred jesenskim deževjem oz. pred zimo in da so vodotoki tako urejeni, da bodo zagotavljali varnost že pred samo sanacijo. Mislim, da imajo veliko dela še na hudourniških potokih," je ob obisku vodje državne tehnične pisarne v Črni Blaža Dolinška na novinarsko vprašanje odgovorila županja Črne Romana Lesjak.

Po podatkih županje je v črnjanski občini okoli 15 strojev težke mehanizacije vključno z ekipami, potrebovali bi jih pa še enkrat več. Po njenih besedah je nujno, da dodatne ekipe dobijo še v oktobru.

Na Direkciji RS za vode pa so danes pisno pojasnili, da je direkcija na začetku septembra objavila naročilo za izvedbo interventnih ukrepov za odpravo posledic avgustovskih poplav in da je bil namen postopka pridobiti nujno potrebno mehanizacijo za izvedbo interventnih ukrepov, kot sta zlasti čiščenje plavja in naplavin ter formiranje strug vodotokov.

V okviru postopka je direkcija prejela 73 dopustnih ponudb. V prvi fazi postopka je s ponudniki sklenila 30 okvirnih sporazumov, v teku pa je sklenitev še preostalih 43 okvirnih sporazumov.

Na vprašanje, ali so na Koroško že napotili več mehanizacije, so na direkciji pojasnili, da je Slovenska vojska ponudila pomoč ekipe z dvema bagroma, enim buldožerjem in dvema tovornjakoma. Prav tako je svoje vrste okrepil koncesionar, ki je zagotovil še štiri dodatne bagre in dva dodatna tovornjaka. "Mehanizacija je bila razporejena vzdolž Mežiške doline, na najbolj kritične odseke vodotokov," so zapisali na direkciji.

Da je v strugi reke Meže med Črno in Prevaljami kar nekaj ekip z mehanizacijo, je opaziti tudi med vožnjo po dolini. Na Koroškem je trenutno po podatkih direkcije za vode odprtih 58 delovišč. "Naš cilj je povečevati intenziteto del z vidika odpiranja še najmanj 20 dodatnih delovišč, predvsem na manjših hudourniških pritokih," so sporočili.