Strahoviti nalivi, podivjane reke in potoki. Neukrotljiva voda, ki je podirala hiše, rušila mostove, odnašala življenja. Kronika uničujočih vodnih ujm pri nas je obsežna, o tem je pisal že Janez Vajkard Valvazor v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske.

Najstarejše znane poplave pri nas so bile v okolici Celja. Prav tam so bile poplave v preteklosti tudi najbolj pogoste, pričajo zgodovinski viri.

Ob veliki poplavi leta 1901 so Celje opisali kot "male Benetke". V Zgodovinskem arhivu Celje hranijo zdaj že skoraj 120 let stare fotografije iz tistega časa, ki so bile narejene po naročilu tedanjih mestnih oblasti. Nekatere fotografije celjske zgodovine poplav so dobili, nekatere odkupili od svojcev fotografov. Velik del fotografij povodnji iz leta 1954 pa je iz zbirke celjskih gasilcev.

Usodnega leta 1954 se še vedno dobro spominja 96-letni Celjan Franc Čevnik, ki je pomagal razdeljevati skromno, a v tistih časih dragoceno pomoč. "To je bilo kmalu po vojni, šele pred nekaj leti so bile ukinjene karte za hrano in obnova še ni bila končana," pripoveduje. "Ljudje, ki so že tako malo imeli, so še to izgubili." V spominu so mu ostale pripovedi o usodi nekaterih žrtev poplave 1954: "V tisti hiši so imeli enega, ki je bil tako sam nemočen, in ko je voda začela zalivati stanovanje, je zlezel na peč, kmečko peč, da bi bil pred vodo, ampak voda je tako hitro narasla, da ga niso mogli rešiti in se je on tam utopil."

Na desetine fotografij vodnih ujm izpred desetletij in tudi izpred več kot stoletja je objavljenih na spletu, na spletnem portalu Kamra, na katerem je zbrana digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin. Prispevali so jo številni muzeji, knjižnice, arhivi z vseh koncev Slovenije.

Tudi v preteklosti je namreč narasla voda prizanesla redkokateremu kotičku slovenskega ozemlja. Savinjska dolina, Pomurje, Goriško in Tolminsko; Haloze, Ljubljana, Postojna, Podnart, Kostanjevica, Kočevje so le nekateri kraji z neskončnega seznama preteklih poplav, ki smo jih našli v Dokumentaciji Televizije Slovenija.

"V novejšem obdobju so bile najhujše poplave leta 1901," pove doktor Bojan Himmerleich iz Zgodovinskega arhiva Celje. "Pa leta 1933, 1954, 1990, 1998," našteva. "Skoraj pri vsaki so govorili, da je najhujša v zgodovini do zdaj, recimo leta 1901 so zaznali, da je bila voda 6 metrov med normalnim nivojem," pripoveduje.

"Hudih poplav je bilo v Sloveniji toliko, da človek na pamet niti ne ve vseh letnic, a dejstvo je, da so po letu 2000 vse pogostejše," pravi Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Ljudje se proti poplavam borijo že stoletja. Eno prvih študij so geografi izvedli ob celjskih poplavah leta 1954. Sredi 70 let minulega stoletja je imel Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU dolgoročno nalogo preučiti poplavna območja Slovenije. Takrat so nastale številne poplavne študije in karte porečij z označenimi območji pogostih in pa redkejših poplav. Podatkov o tem, kje bo voda prej ali slej uničevala, je veliko, a se ljudje zanje ne zmenijo, poudarja naš sogovornik Miha Pavšek. "Te podatke bi jih morali prostorski načrtovalci v precej večji meri upoštevati, ko odločajo o tem, kje in kako posegati v prostor," opozarja. "Že to jesen, predvidoma novembra, bo na spletu dostopen Geografski atlas naravnih nesreč, kjer bo poleg številnih drugih vsebin možno pregledati tudi katalog poplav približno od leta 1750 naprej glede na vse dostopne vire," pove Pavšek. In dodaja: "Pri nas pa je velikokrat tako, da se vsak, ki je dobil neko parcelo, počuti kot graščak, ki lahko dela brez vsakih omejitev. To se bo seveda moralo spremeniti."

Zgodovina nas uči, da so poplave na našem ozemlju bile in bodo tudi v prihodnosti.