Plaz Tržič-Podljubelj. Foto: PU Kranj
Plaz Tržič-Podljubelj. Foto: PU Kranj

Tržiški župan Peter Miklič je pojasnil, da je Mošenik podivjal, ker so se na Korošici in Košuti zgodili neverjetni podori z več kot milijonom kubičnih metrov materiala. Zaplavne pregrade so zdržale, zato ves material ni pridrvel navzdol, je pa zasul strugo Mošenika, ki je prestopil bregove, se razlil in ob cesti na Ljubelj odnašal tudi državno cesto. Zato so bili cel petek poleg gasilcev in civilne zaščite na delu zasebniki z bagri, ki so odstranjevali material iz Mošenika, da se je ta lahko vrnil v svojo strugo.

"Nepredstavljivo veliko materiala se je sprožilo, vendar je za Tržič v bistvu sreča, da od 17 sproženih plazov le en ogroža hišo, ostali so sprožili na zelo nedostopnih terenih," je povedal tržiški župan in dodal, so nanosi materiala ponekod povsem spremenili pokrajino, tako sta denimo na območju proti Tominčevemu slapu, kjer so nanosi debeli tudi do tri metre, struga kot cesta povsem izginili.

Klemen Teran iz Geološkega zavoda Slovenije je povedal, da so del plazov že pregledali, del pa jih še bodo, hkrati bodo dali tudi priporočila, kako postopati in kako jih sanirati. Pojasnil je, da je velika večina plazov manjšega obsega, nekaj pa je tudi večjih.

"V primerjavi s Savinjsko dolino ali Koroško je obseg seveda manjši," je poudaril ter povedal, da so skupaj s kolegi presenečeni, da je v Tržiču prišlo do pojava blatnih in drobirskih tokov, do katerih pride samo ob ekstremni namočenosti terena. "Sreča je bila, da so bila izvorna območja plazov in blatnih tokov relativno blizu nad hišami in ni prišlo z vrha hriba. Tako je situacija obvladljiva," je pojasnil.

Glede hiše, ki jo v Podljubelju ogroža plaz, zdaj iščejo način, kako za hišo urediti zaščito, da bi jo zavarovali pred morebitnim nadaljnjim proženjem materiala. Lastnika hiše sta pojasnila, da na tem mestu stoji že od konca 19. stoletja in da nikdar ni bilo nobenih težav, zdaj pa tudi na srečo ni bila poškodovana. Zaradi varnosti pa bivata pri sorodnikih.

Med pet in deset milijonov evrov škode

Po prvih ocenah kaže, da je ujma na območju tržiške občine povzročila za med pet in 10 milijonov evrov škode, predvsem na cestah. Župan Miklič je pojasnil, da ima Tržič več kot 100 kilometrov makadamskih gozdnih cest in na vsaki je treba kaj urediti, večino pa so že toliko pokrpali, da so bolj ali manj prevozne, vendar denimo vožnjo proti Dolgi njivi in Kofcam z osebnimi vozili še odsvetuje.

Medtem ko leta 2018 na območju tržiške občine razdejanja ni povzročil Mošenik, temveč Tržišča Bistrica, pa tokrat na območju Jelendola in Doline ni bilo večje škode. Župan je prepričan, da so k temu pripomogli tudi tedaj izvedeni protipoplavni ukrepi, ključno pa je bilo tudi to, da je bilo tokrat na tistem območju manj padavin kot na drugi strani, v Šentanski dolini.

Ujma je razdejanje povzročila tudi na žirovniški strani Karavank. Z občine Žirovnica sporočajo, da so po sestanku z Zavodom za gozdove Slovenije in podjetjem GG Bled opredelili ukrepe za sanacijo gozdnih cest. Cesta v smeri Valvazorja je v slabem stanju, a prevozna na lastno odgovornost, v primeru oranžnega ali rdečega vremenskega alarma je vožnja po njej prepovedana. Uporaba ceste v smeri Zelenice pa je dovoljena le intervencijskim vozilom in vozilom za odpravo posledic ujme.