Zadnjih dni svojega življenja Valvasor ni preživel v Valvasorjevi hiši, na kateri je spominska plošča, ob njej pa njegov spomenik. Foto: Goran Rovan
Zadnjih dni svojega življenja Valvasor ni preživel v Valvasorjevi hiši, na kateri je spominska plošča, ob njej pa njegov spomenik. Foto: Goran Rovan
Prava Valvasorjeva hiša je bila južni del današnje enotne Mencingerjeve hiše. Foto: Goran Rovan
V mestnem muzeju Krško ima Valvasor svoj razstavni prostor. Foto: Goran Rovan

Več stoletij so bili v Krškem prepričani, da stoji nekdanja Valvasorjeva hiša na današnjem Valvasorjevem nabrežju. Pravih dokazov za to sicer niso imeli, razen tega, da je pozneje v njej prebival eden od Valvasorjevih daljnih sorodnikov. Ob prenovi bližnje Mencingerjeve hiše pa je zgodovinar in znanstveni svetnik dr. Boris Golec prišel do novih odkritij in dokazal, da je bilo to zmotno, saj je Valvasor živel ravno v južnem delu pozneje dvojne Mencingerjeve hiše.

O tem, da »Valvasorjeva hiša« ni prava, govori že kupoprodajna listina iz leta 1693, ko je Valvasor kupil hišo v Krškem. Kot je znano, je Valvasor ob koncu svojega burnega življenja, ko je moral zaradi finančnih težav odprodajati svoje premoženje, kupil hišo v Krškem, kjer naj bi tudi umrl. Golec to na kratko pojasnjuje: »In tu se je hitro pokazalo, da hiša, ki so jo razglasili konec 19. stoletja za Valvasorjevo, pač nikoli ni bila, niti ni mogla biti Valvasorjeva. Kajti bila je kupljena in prodana leta 1701, to pa je pet let pred tem, ko je Valvasorjeva vdova prodala pravo Valvasorjevo hišo. Torej iste hiše najbrž ni mogoče prodati dvakrat.«

Dr. Boris Golec je že pred nekaj leti zavrnil možnost, da bi kranjski polihistor (1641-1693) umrl v tako imenovani Valvasorjevi hiši v Krškem. Ob tem je z veliko gotovostjo zapisal, da je bila polihistorjev zadnji dom druga hiša, oddaljena nekaj deset metrov od napačne hiše, južni del Mencingerjeve hiše. Ob proučitvi številnega gradiva je prišel do spoznanja, da je to res, in to tudi strokovno utemeljil in dokazal. Vse to gradivo in ugotovitve je zdaj zbral v knjigi, ki je izšla konec leta 2013. V njej je osvetlil obe hiši ob vseh dosegljivih podatkih in razjasnil morebitne dileme o tem, katera je prava. V ospredju njegove raziskave sta vprašanje, komu je v polihistorjevem času pripadala t. i. Valvasorjeva hiša in historiat hiše, ki je bila v resnici v lasti kranjskega polihistorja - južni del današnje Mencingerjeve hiše. To so pozneje združili s sosednjo v eno in v njej je prebival slovenski pisatelj Janez Mencinger. Tako je tudi strokovno dokazano, da Valvasor nikoli ni živel v t. i. »Valvasorjevi hiši«.

V Krškem sta zdaj kar dve Valvasorjevi hiši
Knjigo dr. Golca ima naslov »Valvasorjeva hiša v Krškem: napačna in prava« in ima 148 strani. Izdala sta jo Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU in Kulturni dom Krško, enota Mestni muzej Krško. Višja kustosinja krškega mestnega muzeja Alenka Černelič Krošelj je ob izidu knjige avtorja povabila na pogovor. V njem sta osvetlila ozadje sodelovanja z muzejem, predvsem pa metode dela in številne poti, ki so avtorja pripeljale do podatkov, s katerimi je dokazal, da leta 1894 določena hiša ne more biti Valvasorjeva in da je slavni polihistor s svojo družino živel v južnem delu hiše, ki jo poznamo kot Mencingerjevo hišo. Obe hiši sta označeni, nova dognanja pa omogočajo dopolnitev poznavanja preteklosti mesta in življenja v njem.

Černelič Krošljeva je zadovoljna, da imajo zdaj v Krškem kar dve Valvasorjevi hiši – pravo in napačno. In dodaja: »Ampak je pa pomembno dejstvo, da so jo leta 1894 Krčani zbrali za zadnji polihistorjev dom. In v bistvu je zdaj to zelo zanimiva zgodba, da imamo dve, da vemo, katera je prava, da vemo, katera je napačna, in lahko našim obiskovalcem govorimo še več, veliko več o njegovem življenju, življenju njegove družine. Obe hiši sta tudi dostopni javnosti, in to se nam zdi prav imenitno.«

Čeprav je zmota tako odpravljena, pa bo verjetno moralo miniti še precej časa, da Krčani nekdanje, pred leti obnovljene renesančne stavbe, v kateri je zdaj mestni muzej, ne bodo imenovali več Valvasorjeva. V mestnem muzeju sicer nimajo Valvasorjevih predmetov, imajo pa njegov kabinet in prvi celotni prevod »Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske«. Ta nosi številko 249 od 1500 oštevilčenih izvodov meščanske izdaje Slave vojvodine Kranjske (15 knjig zvezanih v 4 dele). Ta dopolnjuje razstavo »Valvasorjevi v Krškem« in je na voljo in dostopna vsem, ki obiščejo muzej. Ob tem je bil izdan tudi zemljevid Vojvodine Kranjske, ki je tudi dodan v knjižni vitrini.

Za MMC Goran Rovan