Lokalne novice
Darja Molan (levo) je s svojo zgodbo ganila številne. Foto: Goran Rovan
false
Darja govori o raku zelo odkrito in to, kar sama čuti. Foto: Goran Rovan
       "Rada bi povedala, da ne vem, ali sem kdaj živela tako polno, kot živim zdaj, odkar sem izvedela za raka. Kot bi me nekaj brcnilo v ta zadnjo in me naučilo ceniti življenje. Ceniti vsak trenutek. Ne izgubljati časa z ljudmi, ki tega niso vredni, in ceniti tiste, ki so vredni."       
 Citat iz knjige Vem, da zmoreš, Darja
false
Darja Molan je ob zdravljenju raka pisala blog, zdaj je izdala še knjigo z naslovom Vem, da zmoreš, Darja. Foto: Goran Rovan
VIDEO
Preboleti rak s pomočjo p...

Dodaj v

S pisanjem je želela pomagati še drugim v boju z rakom

Pri 30 letih je Darja Molan prebolela raka
24. september 2015 ob 07:58,
zadnji poseg: 24. september 2015 ob 08:08
Dolenja vas - MMC RTV SLO

Darja Molan, samska mati z enoletnim otrokom, je zbolela za rakom dojk, a zaradi tega ni obupala, ampak se je med zdravljenjem raka raje lotila pisanja bloga, ki ga je na spletu spremljalo več kot tisoč ljudi. Zdaj je iz tega nastala še knjiga.

Pred dvema letoma je takrat 30-letna Darja Molan zbolela za rakom dojk. Ker je imela veliko opravka z eno leto staro hčerkico Elo, se je po nasvetu svoje prijateljice Nine Frelih odločila, da bo svoje občutke in zdravstvene težave predstavila kar na spletnem dnevniku. Tako bi bili vsi njeni prijatelji najhitreje seznanjeni s potekom bolezni in zdravljenja, njej pa naj bi ostalo več časa za hčerko, saj ji je ob novici, da je zbolela, telefon vseskozi zvonil. O tej nameri Darja pove: »Na začetku sem se res lotila pisanja bloga s tem namenom, pozneje pa je to preraslo v nekakšno obsedenost, ki mi sicer ni vzela veliko časa, morda pol ure dnevno in mi je bilo to pisanje tudi ena velika samopomoč. Veliko energije sem dobivala od bralcev, tudi nasvetov in spodbud. Tako sem jaz dala nekaj njim, oni pa zagotovo zelo veliko tudi meni.«

Knjigo je naslovila »Vem, da zmoreš, Darja« in jo je izdala v samozaložbi. Pred dnevi jo je predstavila v prepolnem večnamenskem domu v Dolenji vasi pri Krškem, kjer je preživela svojo mladost. V knjigo je poleg zapisov na blogu in številnih komentarjev dodala še pogled strokovnjakinj na to bolezen. Kot je zapisala na svoji spletni strani, je izbrane strokovnjakinje zaprosila, da napišejo članke s svojega strokovnega področja v povezavi z diagnostiko in zdravljenjem karcinoma dojke. Prav vse so se z veseljem odzvale. V knjigi tako najdemo prispevek o vlogi ginekologa pri zgodnjem odkrivanju raka Alenke Krenčič Zagode, o delovanju novomeške ambulante za bolezni dojk Terezije Krese, prispevek klinične dietetičarke Eve Peklaj o prehrani in gibanju onkoloških bolnikov, prispevek generalne sekretarke Europe Donne, Slovenskega združenja za boj proti raku dojk, Tanje Španić o delovanju združenja ter prispevek Marije Vegelj Pirc o delovanju Društva onkoloških bolnikov. Zadnja je kot dolgoletna psihoonkologinja na Onkološkem inštitutu Ljubljana s svojim strokovnim in praktičnim znanjem odgovorila na vprašanja s področja psihoonkologije. Darja verjame, da bo vse to pomagalo bolnikom in svojcem razumeti, dojeti in živeti z diagnozo rak ter z vsem, kar jo neizogibno spremlja. O odločitvi, da knjigi poleg zapisov z bloga doda še strokovni del, pa Darja pravi: »V Bistvu sem želela dodati še nekaj več informacij, ki bi bolnicam prišle prav, zato je tud prišel ta drugi, strokovni del, ki so mi ga pomagale spisati res zelo dobre strokovnjakinje s tega področja, za kar sem jim resnično hvaležna.«

Darjin blog, kjer je odkrito zapisala vse, kar je doživljala v času, ko se je bojevala z rakom, je privabil veliko bralcev, ki so jo ji vseskozi stali ob strani. Darjina prijateljica in sošolka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Nina je to takole pojasnila: »Mislim, da je bil odziv na njen blog tako velik predvsem zaradi tega, ker je Darja govorila neposredno iz sebe, tako kot čuti, tako kot misli in neposredno tako, kot je zadevo doživljala sproti, v realnem času.« Darja ima zdaj tudi svojo spletno stran, del izkupička od prodane knjige pa bo namenila društvu Europa Donna, seveda z željo, da bi pomagala še komu, ki bo zbolel za to zahrbtno boleznijo. In med temi je zdaj tudi Darjina mama Slavica. Zato Darja njej in še vsem drugim sporoča: »Ne bojte se raka, samopregledujte se, ozaveščajte se. V znanju je moč.«

Goran Rovan, TV Slovenija

false
Prijavi napako
Komentarji
alcatraz
# 24.09.2015 ob 09:12
Na ta način slabo, ki se ti zgodi, preobrneš v dobro.
Vsa čast Darja.
grandie
# 24.09.2015 ob 08:32
Poleg dobre in aktualne zgodbe še nekaj strokovnih mnenj, BRAVO, uporabno. Pri vsem tem še v samozaložbi, upam lahko da se ji bo vsaj kaj
povrnilo.
SamoRes
# 24.09.2015 ob 08:19
Ljudje, ki delajo svet lepši!
Mauquin
# 24.09.2015 ob 08:15
Bravo !
smajček
# 24.09.2015 ob 09:31
Upam, da bo njena knjiga pomagala številnim, ki se borijo s to boleznijo.. v naši družini smo zaradi raka dojk že pokopali dve osebi, tretja pa se je komaj izvlekla.. in še ni konec. Bravo! Čestitam za pogum in uspeh Darja!
dory
# 24.09.2015 ob 14:22
awesome1: seveda je strup, saj kemoterapija ponavadi ne deluje usmerjeno ampak je cilj oslabiti celoten organizem, da ne bi proizvajala rakavih celic, s tem pa seveda upočasni in uničuje zdrave. A je to kakšna zarota? Mislim, da je vsak, ki se odloči za kemo seznanjen z delovanjem in se potem sam odloči v katero smer bo tvegal, s pomočjo zdravil (strupa) ali kako drugače.
awesome1
# 24.09.2015 ob 10:24
@juk
Se strinjam. Vendar naj te opozorim, da bomo vsi enkrat umrli. Življenje je proces umiranja. Vprašanje je, si želimo trpeti zaradi dodajanja strupov v telo in s tem dodatnega trpljenja?

Živela svoboda življenja. Lahko jeste strupe, vendar potem vas čakajo posledice, ki so odpoved jeter, levkemija, typhlitis, anemija, bruhanje slabost, neplodnost ... itd.

https://en.wikipedia.
org/wiki/Chemotherapy
Bivši uporabnik
# 24.09.2015 ob 21:18
Nihče ne premaga raka.Imajo pač srečo,samo ne vedo za koliko časa.
evaevi
# 24.09.2015 ob 11:52
Hvala vsem vsem zbolelim, ki javnosti v vpogled, premislek in pomoč
odkrito spustijo lastno peklensko izkušnjo! Še ena taka:


K. J.: 18.10.2007 - dan, ko izvem, da imam raka na prsih.

Zdravnica v zdravstvenem domu pove, da moram čim prej na operacijo.

Brez besed kar sedim pri njej na stolu, šok, sedim in gledam predse, a misli mi letijo 100/uro,in v glavi mi brenči. Zdravnica mi še enkrat počasi razlaga, kaj bom morala prestati. Ko mi našteva vse kemoterapije, hormonske terapije, operacijo z odstranitvijo cele dojke z bezgavkami in kaj vem kaj še, se kar ne morem več skoncentrirati, da bi jo poslušala.

Ko zvem, da bom vsaj 12 mesecev na bolniški, se mi spet vse podre. Planem v jok in ji s hlipavim glasom razlagam, od česa naj bi ga dobila. Da sem imela celo leto en sam stres in nikakor nisem mogla priti na zeleno vejo.

Že takoj na poti domov se odločim, da vzamem usodo v svoje roke in se pozdravim sama. Glede na to, da že imam nekaj izkušenj s postom, se odločim kar za to metodo in še isti dan neham jesti trdo hrano.

Ko pridem do Aleša tudi njemu povem, kaj se nama je zgodilo. Stoji mi ob strani, oba preštudirava vse možnosti, in tudi on podpre mojo odločitev o postu. Nato povem še sestri Kristini, tudi ona je šokirana, podpre me tudi ona. Povem še vsem ostalim bližnjim, nekateri me skeptično gledajo nekateri me podprejo... a to ni več važno, važno je, da sem se odločila pozdravit sama.

Takoj grem v akcijo in začnem iskati svežo doma pridelano sadje in zelenjavo.

Prebiram vso možno literaturo, internetne strani in zbiram na kup knjige, ki jih še moram prebrati. Pokličem tudi gospoda Videnška iz Zavoda Preporod, tudi on me podpre v moji odločitvi in mi priporoči par kontaktnih oseb, ki so si raka že pozdravili s postom.

Med samim postom nisem imela večjih težav, tako, da sem ga podaljšala na 50 dni. Imela sem nižji pritisk, včasih malo vrtoglavice, kakšen dan sem bila bolj slaba, kakšnih večjih problemov ni bilo. Pila sem v sokovniku iztisnjene sokove iz korenja, rdeče pese, jabolk, pomaranč, grenivk, limon in surovega krompirja. Zelenjavo sem pridelala sama, katere pač nisem, sem jo kupila na bio kmetiji v naši okolici. Naredila sem tudi zelenjavno juho enkrat na dan (popoldne), ter veliko čajev predvsem prečiščevalnih z veliko žajblja in rmana. Po vodo za kuho in pitje sem hodila k bližnjemu izviru, ker mi kupljena voda ni ugajala in mi je bilo po njej slabo. Vsak dan brez izjeme dolg sprehod, jogijske, tibetanske vaje in klistiranje.

Tako sem počasi post zaključila in se odločila, da grem na pregled tumornih markerjev v krvi, da vsaj vidim pri čem sem. Ko mi sestra v laboratoriju prinese izvide in razloži, da sem zdrava ne morem verjet! Reče mi, da je bila moja terapija uspešna, ni pa vedela, da se je moji terapiji reklo post! Nisem ji posebej razlagala, ker me žal nihče od zdravstvenih ljudi in zdravnikov ni v tem podprl.

Vseeno mi razloži, kaj pomeni izvid. Referenčna meja, ki jo določa zdravstvo je 25 normalnih markerjev (vsi zdravi ljudje brez raka), zdravniki dopuščajo mejo še do 38. Moj izvid je pokazal 16,64 in to je zame odličen rezultat!!! Premagala sem raka!!!! Začnem se tresti in seveda solze sreče ne morem skriti.

Zato vsem rakavim in tudi ostalim bolnikom polagam na srce, naj se najprej pozanimajo o postu, preden naredijo kar koli drugega s svojim telesom. Zgubiti ne morete nič, razen seveda bolezni in nekaj odvečnih kilogramov.

Največja zahvala gre mojemu fantu Alešu, ki mi je vsako jutro stiskal sokove,bil zadnjih 15 dni z menoj na postu, in mi vsako minuto stal ob strani.

Zahvaljujem se tudi gospodu Joši Medvedu, ki me je s svojimi napotki čez cel post spremljal in me usmerjal, gospodu Videnšku za vso podporo in informacije, ter gospe Karli Premec, ki me je cel post spodbujala in vsestransko podpirala. Hvala tudi vsem domačim, brez vas nebi zmogla!
tsinamuh0
# 24.09.2015 ob 14:13
Dobro sporočilo bi bilo tudi: ne bojte se raka, kot družba lahko naredimo veliko, da ga bo čim manj. To je v razmislek ge. Molan, ki ji želim veliko sreče, in pa ge. Pirc Vegelj, ki i sicer zaradi svojega položaja morala narediti kaj, da bi bilo raka manj.
evaevi
# 26.09.2015 ob 11:12
geres,
sestopi iz svojih teorij,
pa prilepila sem ti zgoraj izkušnjo ene bivše težke bolnice.
juk
# 24.09.2015 ob 10:04
awesome1 lahko je pametovat dokler nisi bolan.
Turboboost
# 29.09.2015 ob 10:01
En tak primer smo imeli pri nas v družini. Naj se sliši čudno, ampak ta izkušnja je vsem obrnila življenje na bolje, še najbolj pa osebi, ki je to preživljala na lastnem telesu. Enoletno potovanje od začetnega šoka do končnega zavedanja lepote življenja. Ga. Molan, vam pa vso srečo še naprej.
Geres*
# 26.09.2015 ob 10:35
O naravnem zdravljenju raka navadno "razglabljajo" tisti, ki ga niso izkusili. Lahko je bit pameten, če si zdrav.
at111
# 25.09.2015 ob 14:53
@DišečaKava - ne vem točno kaj želiš povedati ampak obstaja veliko primerov ko so ljudje suvereno zavrnili kemoterapijo ter obsevanja in se samoozdravili, vendar to zahteva ogromno znanja in truda kar pa večina ne premore.
Osebno pa poznam tudi kar nekaj ljudi, ki so se odločili za klasično zdravljenje ampak je zaenkrat preživela samo ena oseba.

@dory "seveda je strup, saj kemoterapija ponavadi ne deluje usmerjeno ampak je cilj oslabiti celoten organizem, da ne bi proizvajala rakavih celic, s tem pa seveda upočasni in uničuje zdrave. A je to kakšna zarota? Mislim, da je vsak, ki se odloči za kemo seznanjen z delovanjem in se potem sam odloči v katero smer bo tvegal, s pomočjo zdravil (strupa) ali kako drugače."
Ja vsekakor je zadaj zarota(ogromne količine denarja se pretakajo na račun rakavih obolenj) res pa je zraven tudi nekaj človeške neumnosti, ker ljudje večinoma kar slepo verjamejo vsemu kar jim reče neka "avtoriteta". Vendar niso vsi ljudje sami krivi, da sledijo klasičnemu zdravljenju nekateri res želijo ozdraveti pa pač nimajo dovolj informacij hkrati pa jim zdravnik ponudi edino opcijo - uničevanje imunskega sistema s kemijo in sevanji ter še kako invazivno operacijo. In to je zarota, saj bi morali za ozdravitev narediti ravno obratno - spodbuditi imunski sistem!
Vsak od nas ima rakave celice in zdravo telo ter imunski sistem jih pač prečistita.
S klasičnim zdravljenjem pa delajo ravno obratno, saj povsem uničijo imunski sistem ter izčrpajo telo ter tudi zato veliko bolnikov umre. Ampak nekateri na ta način služijo ogromne vsote in samo človek, ki ne pozna načrtovanja ne bi videl določenih povezav v ozadju.
harigast1
# 24.09.2015 ob 21:03
Dobre novice za našo zdravstveno blagajno.Recepti za post niso dragi.
DišečaKava
# 25.09.2015 ob 09:44
@awesome1: dokler ne izkusiš kako je biti v bližini bolnika, ki je zaradi takšnih in drugačnih razlogov zavrnil kemoterapijo in posledice, ki jih ima na najbližje, nimaš pravice širiti strahu.
Prudencija
# 25.09.2015 ob 00:50
Res ne razumem, zakaj bi človek to bral? Meni se zdi povsem zanič egotrip, ki je seve gotovo bolj ali manj pomembno vplival na ozdravitev piske, a to še ne pomeni, da je ta, zato ker piše, pisatelj-ica oz da so to informacije, zanimive za posameznike-ce javnosti. Seve lahko take zadeve deliš in pošiljaš svojim prijateljem-icam, bližnjim, zakaj pa bi smetil kar iz sebe v širno vesolje . . . aja, saj živimo v digitalni dobi, kjer se vse lahko producira in prodaja, če pa nam kaj ni všeč, naj pa spregledamo . . . Sramota knjigam. V isti obliki se drži kak nobelovec in tale egotrip blues. Izkušnje drugih nam ne pomagajo v takih trenutkih, pač pa nam pomagajo povsem druge stvari, iz drugih polj.
harigast1
# 24.09.2015 ob 21:06
Drugače pa ful pomaga če si daš listje na glavo in na državne stroške povabiš indijanskega vrača da malo zapleše. Kar vprašajte ex predsednika vam bo povedal kako pomaga...
awesome1
# 24.09.2015 ob 09:30
Prepovedano je govoriti o tem, da je kemoterapija strup?

Se počutite ogroženi zaradi resnice?

Vnašamo strupe v telo in upamo na zdravje.



http://www.ncbi.nlm.n
ih.gov/pubmed/15630849
tsinamuh0
# 24.09.2015 ob 13:49
Vedno, ko je kak članek o raku, se pojavijo troli, ali se pojavijo plačani komentatorji. Ja, seveda ima kemoterapija stranske učinke in pogosto ni uspešna, res globoka ugotovitev.
To je predvsem zato, da bi zameglili dejstvo, da 40% smrti zaradi raka povzročajo cigarete. To bi lahko enostavno preprečili, ker tega katastrofalnega izdelka v resnici nihče ne potrebuje, potreba po njem je ustvarjena povsem umetno.
Verjetno ga. Molan o tem ne piše, pa je interesantno celo to dokazano, da kajenje matere med nosečnostjo povzroča raka dojke.
Kazalo