Vaša ocena: 
Ocena 4.8 od 21 glasov
Ocenite to novico!
Te dni je sezona marelic na vrhuncu. Ena najbolj poznanih vasic, kjer raste največ tega oranžno-zlatega sadeža, je Planina nad Ajdovščino. Z letino so zadovoljni, saj so ušli majski pozebi. Težave pa imajo vipavski sadjarji na trgu, ki je ob obilni letini tudi v sosednjih državah preplavljen s poceni marelicami.
Sadjarji opozarjajo na italijanske in španske sadeže, ki jih še nedozorjene pobirajo z dreves, s kemičnimi postopki prisilijo v zorenje v hladilnicah, potem pa jih prekupčevalci pri nas samo po evro ponujajo kot domače marelice. Davorin Poljšak, ki ima enega večjih nasadov na Planini nad Ajdovščino, se jezi: "Črni trg je pri sadju še kako živ. Prekupčevalci, tako imenovana 'zelena mafija', kupujejo poceni in ceneno, nekakovostno sadje na veletržnicah."
"Tam je ogromno italijanskega, španskega, pa tudi avstrijskega sadja – zdaj seveda največ marelic –, ki pa se ne more primerjati z našim. Na prvi pogled so uvožene marelice res brezhibne, sijoče, lepih barv – toda to je samo olupek. Ko ugrizneš, je sadež povsem brez okusa. Vemo, tam zunaj marelice poberejo še zelene z drevesa, potem pa jih s plini in kemikalijami umetno zorijo. Seveda takšne lahko ostanejo na pogled lepe še tedne in tedne, naše, domače marelice, dozorjene na drevesu, pa se zmehčajo že po nekaj dneh. Toda naše so kakovostne, zdrave, s soncem – in ne s kemikalijami – obsijane," poudarja.
Dampinške cene
Peter Marc s kmetije pri Fortunatovih na Planini ima več kot tisoč marelic v polni rodnosti in še šeststo mladih dreves. Zdaj je sezona obiranja na vrhuncu. Z letino je zadovoljen: "Letos so res obilno rodile. Veje se kar šibijo pod plodovi. Od zgodnjega jutra do poldneva jih obiramo, zatem jih doma prebiramo, zvečer pa jih razvažam okoli po vsej Sloveniji."
Peter dobro ve, koliko truda je treba vložiti v kakovostno sadje, zato je nad dampinškimi cenami uvoženih marelic toliko bolj razočaran: "Marelice, ki so kemično obdelane, pobirajo v sadovnjaku vse po vrsti. Še nedozorele jih pripeljejo v hladilnice. Mi pa pustimo vsak sadež, da dozori na drevesu. In zato vsako drevo obiramo večkrat - tudi petkrat, šestkrat skozi več dni, saj potrgamo le popolnoma dozorele marelice. In pri nas v sadovnjaku ni kemije, saj smo v integrirani predelavi. Cena takšnih naših marelic je dva evra, tiste iz uvoza pa potem prodajajo po evro. Kako naj bom konkurenčen?!?"
Največji strnjen nasad
Na Planini imajo največji strnjen nasad marelic daleč naokoli, več kot tri tisoč dreves je v njem. Lastnika sta dva, še več kmetov pa ima po nekaj sto dreves pri hišah. Peter Marc, ki ima marelice v strnjenem nasadu, je uredil tudi namakanje: "Je pa res, da me to drago stane. Namakam namreč z vodo iz vodovoda. Toda brez tega pridelka ne bi bilo. Vendar računam, da se mi bo ta vložek obrestoval pri kilogramih in kakovosti letine. Speljal sem štiri kilometre in pol namakalnih cevi." V največjem nasadu je cela paleta različnih sort marelic. Več kot trideset vrst jih zori na Planini. Zorijo ves junij in še v prve julijske dni. Najboljše zagotovilo, da je marelica zdrava in prava, je nakup pri sadjarju ... Zato vas sadjarji vabijo na Planino nad Ajdovščino, kjer se lahko sami prepričate, kje in kako dozori to so(n)čno vipavsko sadje.
Vrhunec marelic na ivanovo
Ko pridete na Planino, vas gostoljubno pričakajo tamkajšnja dekleta in žene. Povezane so v Društvo planinskih gospodinj in ni ga vaškega ali drugega praznika, ki ga ne bi oplemenitile s pravo domačo kuhinjo. Izdale so tudi knjigo Da ne bi pozabili, kjer so zbrale recepte značilnih jedi s Planine. Prav posebno mesto v njej imajo seveda marelice. Vilma Česen, predsednika Društva gospodinj s Planine, je povedala: "Zdaj prihaja vrhunec naših planinskih marelic. To je 24. junij. Mi ga imenujemo ivan, ivanovo. Takrat zagorijo kresovi ... In takrat je naša marelica zares rdeča, rumena – takrat zažari kot ogenj." Planinske gospodinje so ob našem obisku pripravile tudi nekaj značilnih jedi z marelicami. Na primer domač kruh, pečen v krušni peči, namazan s smetano in marelično marmelado, pa marelični kompot, sladoled z mareličnim prelivom, pecivo z marelicami in medom, krompirjeve cmoke s svežimi marelicami in marelično marmelado, krofe z mareličnim nadevom, domač sir s suhimi marelicami, marelični sok, marelični liker … Skratka – marelica je na Planini res kraljica poletne kuhinje.
Marelica – zakladnica zdravja
Marelica je pravo bogastvo. Je pravi vir zdravja. V njej je ogromno vitaminov A, B2, B3 in C, vsebuje kar desetkrat več magnezija kot drugo sadje. Ob vsem tem je še nizkokalorična. Marija Merljak, prehranska strokovnjakinja, je na enem izmed praznikov marelic na Planini poudarila: "S stotimi grami svežih marelic dobimo tolikšno količino železa kot v četrt kilograma svežih jetrc! Deciliter in pol soka iz svežih marelic pokrije dnevno količino naših potreb po karotenu. Izboljšujejo možganske funkcije, saj poleg magnezija vsebujejo tudi fosfor. Ta dva elementa uravnavata krvni tlak. Sok marelic dobro dene vsem, ki imajo želodčne težave. Zaradi vitamina A lepšajo našo kožo. Namočene suhe marelice odpravljajo zaprtje, suhe so tudi bogate s kalijevim karbonatom, ki ga potrebujejo srčni bolniki … In še nekaj pomembnega - marelica z vkuhavanjem v marmelade ali sušenjem ne izgublja zdravilnih lastnosti." Toda za vse to je prvi pogoj, da marelica dozori na drevesu. Prepričajmo se torej, da gre res za zdravo, domačo marelico, pravi so(n)čen sadež, ki ga je te dni največ na Planini nad Ajdovščino.
Besedilo in fotografije: Mojca Dumančič, TV Slovenija
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Glede kombijev ob cesti pa jih zgodaj zjutraj lahko vidite na bivšem mejnem prehodu v Sežani ko brzijo v skladišča kjer premečejo " domače # sadje v rabljene gajbice in potem sveže Vipavsko in iz Brd ipd.
Zadruge pač ne delajo več svojega dela (zbiranje pridelkov od kmeta , pakiranje, distribuiranje do trgovcev in maloprodaja) tgovcem se pa ne da (ker je več dela , več škarta, krajši čas trajanja, malo večja cena )
Vi (mi) ste(smo) pa loleki ker sredi zime kopujete (mo) sadje po raznih trgovskih centrih iz Čila, Južne Afrike ipd)
Ja, treba bi bilo tudi tu narediti korak naprej v miselnosti, podobno iz Goriškega vozijo breskve okoli v kombijih (pa ne tisti ki stojijo ob cestah)......
Megatrgovalce, plastifikatorje in kemike, sploh uvoz tega pa bi morali prepovedati. V Jugi je bilo veliko bolje in odlični Fructalovi sokovi, da so borovničevega prepovedali uvažati v Ameriko. Ta demokracija je le maska lepe lupine, pod lupino pa strup, da še črvi bežijo.. All 4 money..
Dandanes je pač tako, da je treba tudi takšnemu produktu dati dodano vrednost, če že nimaš količin kjer lahko potem konkuriraš s ceno... ..
Iz marelic se da narediti sok, žganje, marmelado, da se jih posušiti, itd...
Jamranje ne bo prineslo ničesar..
Torej Primorci: kar pogumno na "place" v notranjost naše dežele in čez čas, ko spoznamo kvaliteto, bo tudi zaslužek - brez skrbi!
Danes so za narod dostopni samo še lažni ponaredki mega pridelovalcev. Prava sveža in okusna lokalna hrana pa obupno draga, dostopna le bogatim.
Avtomatizacija je pocenila industrijske izdelke, klasični izdelki pa so postali obupno dragi in širšim množicam nedostopni.
Po dostopnosti do teh klasičnih izdelkov in storitev se vidi, kako brutalno nam je v zadnjih 25 letih standard dejansko padel.
Pa 2 € ni malo ,to je skoraj 500,oo SIT.
Ah ja... Samo nad ajdovščino sije sonce in rastejo " prave" marelice. Vse drugo je črni trg in poceni ponaredek.
In samo zraven lila krav svizci zavijajo prave čokolade.
Ne, niso samo v Ajdovščini marelice in breskve, jih pa tam pridelajo največ predvsem ker je Fructal malo drugače deloval včasih. In tudi dobre češnje niso samo v Goriških Brdih.. Teran pa dobimo naprimer samo na Krasu zaradi zemlje, ista trta na obali da refošk.. tako da malo je v 'navadi', vpliva pa tudi geografska lega.. je pa v današnjih časih vseveč roza krav, in svizcev ki pakirajo tudi sadje in zelenjavo.. v celofan in stiropor..
Cena nas ne zanima...
Žal je ravno cena tista, ki odloča kaj si bo ali si ne bo velik del obubožanih Slovencev privoščil.
Sveti Ivan, ali sveti Janez, včasih je bil to kresni dan, ob kresi se dan obesi, dan se začne krajšati, takrat se je vedno kurilo kresove in imel je velik pomen v naši predrščanski religiji!
Če so zate sokovi iz koncentrata z enormnimi količinami dodanega cukra odlični, pač bog ti pomagaj. Če mene vprašaš so prvi kvalitetni (ditektno stisnjeni) sokovi pri nas bili Pfannerjevi, ki jih je k nam prinesel Tuš. Potem pa sta sokove podobne sorte začela prodajat še Hofer in Lidl. Fructal je rabil še dodatnih 10 let, da je dal ven pri tak kvaliteten sok. Da dvojno ceno, da se razume.
# 18.06.2017 ob 22:09
Italijani in Španci pa zatirajo Suzukija s čaranjem, in zavijače prav tako, veliko več strupa je v tujem sadju, ker imajo drugačno kontrolo, Italija in Španija spadata med Sredozemske države, mi smo padli v skupino z Nemčijo in Avstrijo!
zaradi dobička večina trgovcev uvaža poceni in slabšo kvaliteto. Zakaj? Ker si večina ne more privoščit boljše kvalitete.
Opisovat ves uvoz kot nekakovosten, ajdovske marelice pa kot vrhunske, pa je slikanje črno belega pogleda sveta.
Trto škropimo lahko samo z zaščito, medtem ko moramo marelice in drugo sadje ( tudi češnje) škropiti s ...-cidi. to so strupi ki ubijajo živali.
Zaradi želje po dobičku tudi ajdovski mareličarji raje škropijo malo več kot premalo. In del teh strupov pojemo s temi super sončnimi in zdravimi ajdovskimi marelicami.
# 18.06.2017 ob 14:41
slaba roba zgnije ali pa zgnije zato, ker ni z ničemer tretirana, s kom je neko sadje tretirano, da ne gnije, to je pa že problem, zmrzovanje gotovo pripomore k obstoju sadja in zelenjave, zraven je še tretiranje s kemijo ali sevanje v komorah, najboljši sadež je tisti, ki ga sam poješ direktno na drevesu!
Pa vseeno danes manj zaostajamo za sosedi kot smo takrat!
In samo zraven lila krav svizci zavijajo prave čokolade.
Ja sej, to je problem s katerim bodo morali proizvajalci in prodajalci sami razpucati, potrošniki težje.....
bom povedal drugače: nisem tako bogat, da bi poceni kupoval.
Kajti slaba rabo hitro segnije, oveni in se usmradi, kar posledično pomeni da moraš večkrat tedensko kupovati drugo sadje ali zelenjavo....
In ko to preračunaš....
Mislim, da se sedaj razumemo okoli cene.
lp