Prebivalci, ki živijo ob Ormoški cesti, nasprotujejo načrtovani obnovi ceste, saj menijo, da bodo nanjo navezali hitro cesto in se bo tako le še okrepil tranzitni tovorni promet. Foto: BoBo
Prebivalci, ki živijo ob Ormoški cesti, nasprotujejo načrtovani obnovi ceste, saj menijo, da bodo nanjo navezali hitro cesto in se bo tako le še okrepil tranzitni tovorni promet. Foto: BoBo

Predstavnik direkcije za cesto Tomaž Willenpart je mestnim svetnikom, predstavnikom civilne iniciative in mestnih četrti Spuhlja in Jezero na izredni seji mestnega sveta v sredo večkrat zagotovil, da gre pri rekonstrukciji državne ceste, ki jo pelje direkcija, za povsem nepovezan projekt z umeščanjem hitre ceste Ormož ‒ Ptuj, ki je v pristojnosti Darsa.

V primeru hitre ceste je po njegovih besedah direkcija tako kot tudi občina zgolj soglasodajalec, tudi lani podpisan sporazum z občinami o začasni navezavi hitre ceste na omenjeno državo cesto pri Spuhlji, ki je predvidena do gradnje obvoznice, je bil po njegovem namenjen zgolj temu, da so zadostili Darsovim pogojem za začetek gradnje hitre ceste.

Ker del prebivalcev v razširitvi sedanje ceste vidi prikrito umeščanje obvoznice mimo njihovih domov, jim je Willenpart zatrdil, da ni tako. Po njegovih besedah se cesta na nekaterih delih celo malenkost zoži, res pa je, da se širi zaradi novih pločnikov in kolesarskih stez. Zato težko razume, da s tako rešitvijo, ki zagotavlja večjo prometno varnost, niso zadovoljni.

"Mislim, da smo vendarle korak bližje. Navsezadnje se je županja s svojimi dejavnostmi zavezala, da bo zadevo v dialogu pripeljala do končnega dogovora," je dodal predstavnik direkcije, ki je na seji še enkrat zagotovil, da rekonstrukcija ceste ni v nobeni povezavi z novogradnjo hitre ceste. Zaradi vseh težav se obnova Ormoške ceste pred letom 2021 verjetno ne bo začela, je pa denar za zemljišča v proračunu zagotovljen.

Trasa predvidene obnove ceste gre prek hiš

Predstavnica civilne pobude Sergeja Puppis Freebairn je po seji povedala, da so si želeli več zagotovil, da bo direkcija prisluhnila prebivalcem ob cesti. Vsekakor pa pričakuje, da bo seja izhodišče za nadaljnje pogovore in da bodo razčiščene nekatere zadeve, ki so še vedno najspornejše. Med temi je omenila predvsem širino celotnega cestišča skupaj s pločniki, saj ponekod trasa trenutno gre prek hiš ali tik ob njih, stanovalcem pa doslej ni bilo pojasnjeno, kaj se bo v teh primerih z njihovimi domovi zgodilo.

Hkrati je nejasno, kaj se bo zgodilo s ptujsko obvoznico, za katero še vedno nimajo nobenih zagotovil, da bo ta speljana južno od Ptujskega jezera. "Zelo dobro vemo, kaj se dogaja pri umeščanju obvoznice, in skrbi nas, da južna varianta, ki so jo okoljevarstveniki že večkrat zavrnili, zakonodaja pa se je na tem področju še zaostrila, ne bo šla skozi. V tem primeru ostane le še naša obstoječa cesta," je Puppisova pojasnila nezaupanje do zagotovil direkcije.

Ptujska županja Nuška Gajšek je sicer sejo prekinila pred glasovanjem o predlaganih sklepih, o katerih bodo odločali na majski redni seji, do takrat pa pričakuje vnovične zbore mestnih četrti Spuhlja in Jezero. Tudi iz razprave je bilo namreč razumeti, da vsi ne nasprotujejo obnovi državne ceste. Cesta bi ostala v sedanjem stanju, prometa pa zato ne bi bilo nič manj. Da bi pri odgovornih na državni ravni vendarle dosegli prepoved mednarodnega tovornega tranzitnega prometa in njegovo preusmeritev na avtocesto, je Gajškova pismo s tem predlogom poslala tudi ministrstvu za infrastrukturo. O tem je sicer z ministrico Alenko Bratušek govorila že ob njenem obisku na Ptuju, da je takšno rešitev mogoče izpeljati brez soglasja sosednje Hrvaške, pa po mnenju civilne iniciative kaže primer ravnanja hrvaških oblasti na mejnem prehodu Mursko Središče.

Županja Gajškova je na seji vsem, tudi direkciji, v razmislek podala predlog, da bi obnovo državne ceste izvedli v dveh fazah. Najprej na odseku od Spuhlje do navezave na del stare Ormoške ceste, drugi del pa bi počakal do zgradnje južne obvoznice.