Maribor računa na pomoč države. Foto: BoBo
Maribor računa na pomoč države. Foto: BoBo
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Projekt logističnega centra na mariborskem letališču Edvarda Rusjana bi bil lahko prebojni projekt celotne regije, menita MOM in vlada. Foto: BoBo

Fištravec je ob tej priložnosti poudaril, da Maribor od premierke ne pričakuje "le materinske pomoči, ampak pri tem skušamo biti proaktivni". Predloge je pripravil konzorcij, v kateri so med drugim sodelovali Mestna občina Maribor (MOM), Mariborska razvojna agencija, Štajerska gospodarska zbornica, Univerza v Mariboru in Institut za razvoj podjetništva.

Maribor ima sicer status nerazvitega mesta, s predlaganimi ukrepi pa naj bi ta status presegel. Ravno vladna uredba za razvoj nerazvitih območij je osnova za predlaganih 35 ukrepov, je pojasnil Fištravec.

Prioritete: spodbude, tuje naložbe, socialno podjetništvo in zaposlovanje
Predlagani ukrepi v nekajstranskem dokumentu se nanašajo predvsem na razpise, spodbude, olajšave, izboljšanje plačilne discipline in izdelavo strategij in načrtov, razdeljeni pa so na tri prioritete. Prva prioriteta se nanaša na sveženj spodbud za obstoječe gospodarske družbe s potencialom rasti, druga prioriteta se nanaša na sveženj spodbud za privabljanje naložb in zagon novih podjetij, tretja pa na sveženj spodbud za razvoj človeških virov in samozaposlovanje.

Tako predlagajo, da se v okviru nacionalnih razpisov nemudoma zagotovi delež sredstev za občino oziroma subjekte s sedežem v občini, istočasno pa pričakujejo, da se zagotovi "predfinanciranje" pravnih subjektov, ki so bili v postopkih razpisov izbrani.

V Mariboru predlagajo tudi uvedbo razpisa za mikrokredite za gospodarske subjekte z najnižjo mejo 5.000 evrov. Poleg tega si želijo boljše plačne discipline javnih institucij, "sofinanciranja razvoja projekta in priprave dokumentacije za pridobitev javnih spodbud". Eden izmed ukrepov se nanaša tudi na davčne spodbude za podjetja, ki vlagajo v izboljšanje konkurenčnosti.

Potrebna je izdelava strategije in akcijskega načrta privabljanja zunanjih naložb, menijo v Mariboru. Predlagajo tudi davčne in druge spodbude za začetne naložbe podjetij, ki se naseljujejo v regiji, ter komunalno ureditev obstoječih poslovnih con in dokončanje potrebne infrastrukture.

Tretja prioriteta se nanaša na razvoj socialnega podjetništva ter na spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja. Tako med drugim predlagajo subvencioniranje zaposlenih v socialnih podjetjih, finančno podporo razvoju podjetij v vseh obdobjih razvoja in oprostitev plačila prispevkov v celoti za samozaposlene za dve leti.

ŠGZ: Ukrepe bo treba konkretizirati
Kot je za MMC dejala direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik, bi bilo treba te ukrepe konkretizirati, ta proces pa naj bi se začel prihodnji teden. Podgornik je predlagala uradno delovno skupino za sodelovanje z vlado. A po sprejetju ukrepov bo potreben tudi nadzor, je dejala.

Ker se veliko ukrepov nanaša na razpise, zanimajo Maribor predvsem sredstva. Podgornik je dejala, da ni zato, da bi se delil denar, ampak da imajo podjetja pogoje, da lahko vlagajo v razvoj.

Mariborski župan Fištravec je dejal, da so se s premierko pogovarjali tudi o projektu logističnega centra na mariborskem letališču. "Skupaj smo ugotovili, da je to lahko prebojni projekt ne samo Maribora in regije, ampak tudi Slovenije," je pojasnil Fištravec.

"Mariborsko letališče je v tem trenutku edino evropsko letališče z licenco, ki je na prodaj, in zanj resnično obstaja velik interes. Ampak zaradi zapletenih lastniških odnosov in zapletenega spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč v nekmetijska se investitorji prestrašijo. Predsednica vlade se tega zaveda," je dodal župan.

Slaba statistika, ne le v Mariboru
Od decembra 2008 do decembra 2013 je brezposelnost v Mariboru narasla za 60,2 odstotka. To je sicer manj kot na ravni celotne Slovenije, kjer se je v tem času povečala za 85,1 odstotka. Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v občini je bila januarja in februarja letos 18,6-odstotna, v Sloveniji pa 13,6-odstotna.

Delež brezposelnih oseb, starejših od 50 let, se je v Mariboru z 19,2 odstotka v decembru 2003 zvišal na 35,2 odstotka marca letos. Delež brezposelnih oseb s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe pa se je s 7,4 odstotka v decembru 2004 dvignil na 15,7 odstotka v marcu 2013.