Šestdeset izbranih nasmejanih obrazov vas spremlja od Erjavčeve ulice v Novi Gorici proti Škabrijelovi ulici oziroma Via San Gabriele v Gorici v Italiji. Foto: Uroš Rojc
Šestdeset izbranih nasmejanih obrazov vas spremlja od Erjavčeve ulice v Novi Gorici proti Škabrijelovi ulici oziroma Via San Gabriele v Gorici v Italiji. Foto: Uroš Rojc

Tako so z nasmehom spodbujali pozitivno občutenje in izražanje. Skupaj so ustvarili skoraj 200 fotografij nasmehov svojih sošolcev, s katerimi so okrasili najprej šole, zdaj pa s 60-imi fotografijami tudi čezmejni ulici.

"Ali ste vedeli, da se v vašem nasmehu skriva čarovnija? Tako smeh, kot tudi ogledovanje fotografij na katerih se nekdo smeje, sproža v možganih kemični proces, ki vpliva na nas na način, da podobo zrcalimo. S tem ko se nasmejemo pa se sprožijo v telesu biokemični procesi, ki imajo izreden vpliv na naše psihofizično delovanje. Smeh zdravi, sprošča, spodbuja radost, kreativnost in ne nazadnje povezanost med ljudmi," tako je čezmejni nasmejani projekt predstavila Anita Zelić, pionirka fototerapije v Sloveniji. Gre za novo terapevtsko metodo, kjer delajo predvsem z ranljivimi skupinami. Otrokom in drugim posameznikom s fotografijami pomagajo, da lažje izražajo svoje misli, čustva, svoj pogled na svet. Fotografija je medij, ki nekomu pomaga, da laže spozna, kako svet doživljajo drugi.

Prvi koraki
Anita Zelić orje na tem področju ledino skupaj z Matejem Peljhanom in Juretom Kravanjo. S fototerapijo se je začela ukvarjati že kot študentka na Fakulteti za socialno delo. Povedala je: "Zanimalo me je, kako je mogoče, da na področju umetnostne terapije fotografija še ni dobila svojega mesta. Gre namreč za zelo močan medij... Naredila sem raziskavo z osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju. Naša ugotovitev je bila, da je fotografija tisti medij, prek katerega nekdo lažje spozna, kako določene občutke, situacije, odnose - doživlja drugi." Anita Zelič je somišljenike oziroma podpornike našla pri Ustanovi Silvana Furlana, in zdaj že štiri leta izvajajo ta projekt na osnovni šoli Kozara z učenci s posebnimi potrebami.

Več posluha v tujini, kot doma
Z Društvom za fotografsko terapijo je Zelićeva s somišljeniki lani nastopila na svetovni konferenci fototerapije. "Žal smo v svetu bolj prepoznavni, kot doma," opozarja Zelićeva. Da bi presegli domače "plote", so v Sloveniji natisnili zbornik o fototerapiji. Sploh prvi v Sloveniji...«Odzivi iz severne Amerike – tako iz Kanade , kot iz ZDA – so na našo knjigo izjemno spodbudni. To nam daje moč, da našo začrtano pot uveljavljamo tudi v Sloveniji. Predavamo na različnih fakultetah, imamo delavnice za pedagoške prakse in medije ki bi fototerapijo lahko še kako dobro uporabili, « je energije polna Anita Zelić.

Otrokom fotografija odpira pot do odraslih
Fototerapija je učinkovita takrat, ko fotografija otroku omogoči, da odraslemu skozi ta medij pokaže svoj način čustvovanja in razmišljanja. "Spontano posneta fotografija je medij, prek katerega lahko otroci spregovorijo odkrito. Otroke namreč vse prevečkrat postavljamo v vloge nas, odraslih... Hočemo jih determinirati. Z našimi spontanimi fotografijami pa nam otroci sporočajo tisto, kar zares čutijo. In zato je fotografija tisti medij, prek katerega lahko otroci povedo svoja čustva skozi besede njih samih . Besede otrok... Torej skozi otroško foto-govorico," je slikovita Zelićeva.

Čez mejo po nasmeh
Iz prakse fototerapije na Goriškem je nastal skupen slovensko – italijanski projekt "Ulica nasmehov". Šestdeset izbranih nasmejanih obrazov vas spremlja od Erjavčeve ulice v Novi Gorici proti Škabrijelovi ulici oziroma Via San Gabriele v Gorici v Italiji. V ulici, ki povezuje dve sosednji Gorici – nekoč tako razdeljeni, zdaj pa obe v preizkušnji sožitja... Nasmehe so v objektiv ujeli mladi iz osnovnih šol Milojke Štrukelj Nova Gorica skupaj s podružnično šolo na Ledinah, novogoriško šolo za učence s posebnimi potrebami Kozara in sosednje šolo prek meje, osnovno šolo Abelardo Pecorini Straccis (Gorica, Italija). Šestdeset nasmehov, ki vas v dobro voljo spravlja med hojo ali vožnjo po čezmejni ulici – je polnih radoživosti, radovednosti, iskrenosti in izjemne notranje moči.

"Tako iskren nasmeh premaguje vse meje, ki jih odrasli postavljajo otrokom," je skupna misel vseh sodelujočih. Preizkušeno! Tudi po uspešnem projektu "Nasmeh dobim in ga delim", s katerim so nasmejane fotografije razstavili v novogoriški šoli. Odslej pa nasmeh nasmeje vse na čezmejni, čezsosedski, meddržavni ulici. Na transparentih, ki jih mimoidoči pogleda kvišku. Torej s pogledom navzgor! Obetavno. Ponosno. Nasmejano. Pozitivno!