Gradnja HE Krško zamuja za več mesecev. Foto: MMC RTV SLO/Goran Rovan
Gradnja HE Krško zamuja za več mesecev. Foto: MMC RTV SLO/Goran Rovan
Gradnja hidroelektrarn zamuja

Državni prostorski načrt za HE Brežice je bil letos po šestih letih sicer le sprejet, graditi pa naj bi jo začeli februarja drugo leto. Kaže pa, da bo nastala zamuda tudi pri sprejemanju prostorskega načrta za HE Mokrice.

V HE Krško se zdaj opravljajo testiranja drugega in tretjega agregata, gradnja akumulacijskega bazena, ki je zdaj napolnjeno dober meter pod nazivno koto, je končana, še vedno pa se ni začelo nadvišanje magistralne ceste pri Guntah, ker je vlada to postavko spomladi črtala iz proračuna. Zdaj naj bi našli novega financerja, to naj bi bil po besedah direktorja družbe Infra, ki skrbi za urejanje lokalne in državne infrastrukture, Vojka Sotoška, ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

"Računam, da bo v kakšnem mesecu dni ta rebalans na vladi sprejet. Finančna sredstva so zagotovljena z ministrstva za kmetijstvo in okolje. In potem bomo takoj začel izvedbo, ker je že izbran izvajalec na podlagi javnega naročanja," je dejal Sotošek.

V Infri upajo, da se bodo dela, vredna poldrugi milijon evrov, začela še letos in da bodo končana v štirih mesecih. Do konca oktobra še traja javna razgrnitev državnega prostorskega načrta za HE Mokrice. Njegova javna predstavitev bo v prostorih Mladinskega centra Brežice 17. oktobra ob 16. uri. A tudi v tem primeru kaže, da ta načrt ne bo sprejet v decembru, kot je bilo sprva načrtovano, ampak šele v februarju prihodnje leto. To pa bi lahko ogrozilo dokončanje verige v predvidenem roku.

Koncesionar je kljub temu optimističen
Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), ki gradi verigo HE na Spodnji Savi, upa, da bo kljub temu rok iz koncesijske pogodbe izpolnjen. "Računamo, da bi lahko takoj v naslednjem letu po sprejetju DPN začeli z aktivnostmi pridobivanja presoje vplivov na okolje in okoljevarstvenega soglasja. Nato pa bi nekako gradnjo HE Mokrice uspeli še stlačiti v okvir zakona. Sicer bo šlo na tesno, vendar je izvedljivo," je dejal.

V družbi Hidroelektrane na Spodnji Savi si seveda želijo, da bi bila gradnja končana v roku, saj na vsaki elektrarni, ki ne obratuje, vsak mesec izgubijo vsaj pol milijona evrov prihodkov, s tem pa so prikrajšane tudi občine in država, ki ostanejo brez koncesnine.

za MMC Goran Rovan, TV Slovenija

Gradnja hidroelektrarn zamuja