Na Zahodnem bregu je izarelska vojska našla tri samomorilske pasove z razstrelivom, v nočnem streljanju pa je bil ubit mimoidoči 80-letni Palestinec.

Oboroženo krilo palestinskega gibanja Fatah, Brigade mučenikov Al Akse, je ob morebitnem Araftovem izgonu že zagrozilo z napadi na "vse živo" v Izraelu.

Četverica odposlancev, takoimenovani Kvartet (predstavniki ZDA, Rusija, EU in ZN), ki nadzira mirovni procesa na Bližnjem vzhodu, se je v Ženevi strinjal, da bo moral imeti palestinski premier polno moč, če bo hotel prekiniti krog nasilja. Najpomembneje naj bi bilo, da se čim prej formira nova palestinska vlada. O premierjevi moči so še povedali, da je jasno, kdo lahko da premierju Ahmedu Kureju dovolj veliko moč. Kurej je ta teden, po izraelski grožnji z izgonom Arafata, prekinil oblikovanje nove vlade

Tudi zunanji ministri "pet velikih" držav (Velika Britanija, Rusija, Kitajska, Francija in ZDA), ki so se srečali v Ženevi, so se strinjali, da bi morala Izrael in Palestina vztrajati na mirovnem procesu.

Svet proti izgonu Arafata
Varnostni svet ZN-a je na seji, ki so jo zahtevale arabske in neuvrščene države, pozval Izrael, naj ne izžene palestinskega voditelja Jaserja Arafata, saj to nikakor ne bi pripomoglo k miru na Bližnjem vzhodu. Članice VS-a so hkrati zavrnile pobudo palestinskega predstavnika, naj VS sprejme resolucijo o prepovedi izgona Arafata, saj je za kaj takega prezgodaj. Z drugimi besedami: ZDA bi skoraj zagotovo vložile veto.

EU meni, da bi bil izgon Arafata velika napaka, zato bo Unija obdržala stike z palestinskim voditeljem. Rusko zunanje ministrstvo meni, da bi taka odločitev spodbudila še večje nasilje in uničila vse možnosti za mirno razrešitev izraelsko-palestinskega vprašanja. London meni, da bi bil izgon Arafata napaka, tako pa so se odzvale tudi ZDA. Pozvali so Izrael, naj ne dopusti, da bi jeza uničila mirovni proces.

Izrael obsoja hinavščino sveta
Izrael je opozorilo ZN-a zavrnil z besedami, da gre za stvar državne varnosti zaradi zadnjih napadov skrajnežev. Visoki izraelski predstavnik je danes obsodil "hinavščino" Varnostnega sveta ZN-a, saj naj bi "branil terorista, ko pa je govor o ubitih Izraelcih, pa molči". Izrael kljub kritikam ne bo spremenil odločitve, ki je za zdaj še načelna. Tudi Bela hiša je opozorila Izrael pred posledicami morebitnega izgona.

Deset let po sporazumu iz Osla
Minilo je deset let, odkar sta palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski premier Jicak Rabin v navzočnosti tedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona podpisala sporazume iz Osla o Gazi in Jerihu, ki naj bi bil podlaga za ustanovitev avtonomne pokrajine na arabskem ozemlju pod izraelsko zasedbo. 13. septembra 1993 v Oslu sta se na presenečenje vseh Jicak Rabin in Jaser Arafat rokovala.

Rabin in Arafat sta le pet tednov pred Rabinovo smrtjo podpisala še sporazum Oslo II. Ta je razširil območje palestinske avtonomije z Gaze na večino Zahodnega brega. Rabina je umoril desničarski izraelski skrajnež, ki je trdil, da je to storil v imenu Boga. Rabin je pred tem na zborovanju za mir javno pel pesem o miru. Čez pet minut je bil mrtev.

Uresničevanje sporazumov je prekinilo nasilje, ki v obliki palestinske vstaje, intifade, traja že tri leta. Novo upanje za mir na Bližnjem vzhodu vzbuja časovni načrt, po katerem bi Palestinci dobili svojo državo do leta 2005. Toda danes je Rabin mrtev, Arafatu pa izraelski varnostni kabinet pod vodstvom Ariela Šarona grozi z izgonom iz Izraela, oziroma s palestinskih območij. Mirovni proces na Bližnjem vzhodu je tako spet pod vprašajem.