V Muzeju bo ob razstavi mogoče kupiti replike Kobetovega taboriščnega taroka. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
V Muzeju bo ob razstavi mogoče kupiti replike Kobetovega taboriščnega taroka. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Projekt Ana Frank - zgodba za sedanjost je mednarodni projekt, v katerem sodeluje veliko držav z vsega sveta. Temeljni cilj je učencem in obiskovalcem predstaviti osebno zgodbo Ane Frank s pomočjo razstave in različnih delavnic, pri tem pa koncept razširiti na celotno dogajanje v drugi svetovni vojni in tudi na lokalno zgodovino. V središču projekta je potujoča razstava z naslovom Ana Frank – zgodba za sedanjost, ki se seli po vseh regijah Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

varil ob osvoboditvi koncentracijskega taborišča Allach leta 1945, predstavlja izjemno vizualno pripoved o življenju in odnosih med taboriščniki.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo drevi odprli razstavo pred dnevom spomina na žrtve holokavsta z naslovom Kobetov tarok: Pripovedi taborišča. Na občasni razstavi, s katero želijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije počastiti 70. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz in konec druge svetovne vojne, bodo razstavljene in opisane ilustracije taboriščnega taroka.

Izbor predstavljenih kart je narejen v želji po strnjeni pripovedi Kobetove taboriščne zgodbe s poudarkom na ključnih kartah, ki zaznamujejo prehode med tremi koncentracijskimi taborišči ter dokončno osvoboditev leta 1945. Razstavo, ki sta jo postavili Urška Purg in Katarina Kogoj, bo drevi odprl Anton Jež, nekdanji taboriščnik in promotor Kobetovih kart. Pričujoča razstava je eden izmed projektov, s katerim želijo v muzeju zaznamovati mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta 27. januarja.

Auschwitz, sinonim za grozote 20. stoletja
"Naš prostor je z dogodki izpred 70 let na žalost zelo povezan, saj je bilo obdobje druge svetovne vojne eno najtemnejših poglavij v zgodovini judovske skupnosti na Slovenskem. Leta 1944 je pretežno v Prekmurju živeča skupnost doživela usodni udarec in množično uničenje v nacističnih koncentracijskih taboriščih; največ jih je dočakalo smrt v zloglasnem Auschwitzu, ki je postal sinonim za grozodejstva dvajsetega stoletja," so zapisali v muzeju.

V muzeju evidentirajo, zbirajo, hranijo in razstavljajo predmete in spomine na grozote druge svetovne vojne. V okviru projekta Arhiv spomina že vrsto let sistematično zbirajo pričevanja in izkušnje preživelih v koncentracijskih taboriščih. Pod pokroviteljstvom beneške pisarne Unesco v okviru svetovne pobude Kultura: most k razvoju in medresorske platforme za kulturo miru in nenasilja so leta 2011 pristopili k skupnemu projektu držav naslednic SFRJ-ja glede ponovne vzpostavitve razstavnih prostorov v Auschwitzu, t. i. nacionalnega jugoslovanskega paviljona.

V okviru letošnjega obeleževanja dneva bodo pripravili še razstavni projekt Ana Frank - Zgodba za, predavanje Borisa Hajdinjaka Slovenski Judje in Romi v Auschwitzu in več srečanj, na katerih bodo o svojem doživljanju koncentracijskih taborišč spregovorili preživeli.