6. september: Umolknil je glas slovitega Luciana Pavarottija
Leta 1901 v Ljubljani zapeljal prvi tramvaj
Objavljeno: 6. september 2017 ob 00:12
Ljubljana - MMC RTV SLO

Luciano Pavarotti
Luciano Pavarotti je bil eden največjih tenoristov 20. stoletja. Foto: EPA
Pavarotti se v javnosti ni pojavljal od julija 2006, ko so ga v New Yorku operirali zaradi tumorja. Foto: EPA
Princesa Diana
Leta 1997 so pokopali britansko princeso Diano, ki je umrla 31. avgusta v avtomobilski nesreči v Parizu. Foto: EPA
Kevin Kampl je po prvem reprezentančnem golu poljubil dres. Foto: Aleš Fevžer

Na današnji dan leta 2007 je za vedno utihnil nepozabni glas Luciana Pavarottija, enega največjih tenoristov 20. stoletja.

Luciano Pavarotti se je tovarniški delavki Adele Venturi in peku in pevcu Fernandu Pavarottiju rodil 12. oktobra leta 1935 v bližini Modene. Pavarotti, ki se je otroških let vedno spominjal z naklonjenostjo, je menil, da je pel njegov oče sijajen tenor, a mu je vrata pred pevsko kariero zaprla trema. Luciano si takrat še ni misli, da bo s to nadarjenostjo sam doživel svetovno slavo, saj so ga v tistem času gnale podobne sanje kot marsikaterega italijanskega dečka - postati nogometni zvezdnik.

Prvi glasbeni vpliv na Pavarottije so imeli prav očetovi posnetki s sodobnimi tenoristi, kot so Beniamino Gigli, Giovanni Martinelli, Tito Schipa in Enrico Caruso. Po končani Scholi Magistrale se je mladi Luciano znašel v dilemi, kakšno poklicno pot ubrati. Po študiju glasbe, med katerim tudi poučeval in se preživljal kot zavarovalni agent, se je začel gibati v opernih krogih. Prvič se je na odru predstavil v mestu Reggio nell Emilia 29. aprila leta 1961 v vlogi Rodolfa v operi La Boheme. Prelomen pa je bil zanj nastop na londonskem Covent Gardnu, ko je nastopil namesto obolelega Giuseppeja Di Stefana.

V milanski Scali je debitiral leta 1966, dve leti pozneje pa v newyorškem Metu. Prav tam mu je leta 1972 uspelo na eni partiturni liniji devetkrat doseči visoki C in newyorška opera je postala "njegov dom". Leta 1988 se je moral na odru v Berlinu prikloniti kar 115-krat. Operna umetnost je tudi po njegovi zaslugi dobila novo veljavo tudi med tistimi ljudmi, ki jih klasična glasba sicer ni kaj dosti pritegnila, leta 1990, ko je Pavarotti na oder svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji stopil s španskima pevcema Placidom Domingom in Josejem Carrerasom, slovita trojica tenorjev pa je operne arije odpela pred približno 800 milijoni gledalcev pred malimi zasloni po vsem svetu.

Njegov zadnji nastop v 40-letni karieri, v kateri je leta 1997 obiskal tudi Ljubljano, je bil na odprtju zimskih olimpijskih iger v Torinu leta 2006, ko je še enkrat navdušil z Nessun dorma iz Puccinijeve opere Turandot.

Novico o poslabšanju njegovega zdravstvenega stanja, potem ko so leta 2006 ugotovili, da ima raka na trebušni slinavki, so iz Modene sporočili ponoči, novico o njegovi smrti ob 5. zjutraj pa je sporočila njegova menedžerka Terri Robson. Pavarotti se v javnosti ni pojavljal od julija 2006, ko so ga v New Yorku operirali zaradi tumorja.


Leta 1522 je španski pomorščak Juan Sebastian del Cano končal prvo potovanje okoli sveta. Na cilj je prišel le z eno ladjo in osemnajstimi mornarji.

Leta 1566 je umrl Sulejman I. Veličastni, ki je leta 1521 zavzel Beograd.

Leta 1683 je umrl francoski gospodarstvenik in državnik Jean Baptiste Colbert, glavni predstavnik merkantilizma. Kot finančnemu ministru kralja Ludvika XIV. mu je uspelo ustvariti evropsko gospodarsko silo.

Leta 1699 so avstrijske čete pod vodstvom cesarja Leopolda zavzele Beograd, ki je bil pod osmansko oblastjo.

Leta 1757 se je rodil francoski politik, general, vojskovodja in revolucionar Marie Joseph Paul Yves Roch Gilbert du Motier, Marquis de La Fayette. Udeležil se je severnoameriške vojne za neodvisnost. Iz Amerike se je vrnil, ko je bil star 24 let, doma so ga slavili kot junaka.

Leta 1766 se je rodil angleški kemik in fizik John Dalton, utemeljitelj atomske teorije materije, ki jo je prvi postavil na eksperimentalno osnovo.

Leta 1808 se je rodil alžirski upornik Abdel Kadir.

Leta 1868 je bil v Žalcu drugi slovenski tabor, na katerem so zahtevali Zedinjeno Slovenijo. Do leta 1871 je bilo kar 18 takih taborov, na katerih se je običajno zbralo okoli 5.000 ljudi.

Leta 1888 se je rodil ameriški politik Joseph Patrick Kennedy, oče J. F. Kennedyja, predsednika ZDA, in Roberta Kennedyja, predsedniškega kandidata demokratske stranke.

Leta 1892 se je rodil angleški fizik sir Edward Victor Appleton, ki je za svoje delo leta 1947 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1901 je v Ljubljani zapeljal prvi tramvaj.

Leta 1914 se je začela bitka na Drini, ki je trajala kar do 11. novembra. Avstrijska vojska je bila v bitki premočna in je Srbe prisilila k umiku.

Leta 1914 se je začela bitka na Marni, ena največjih bitk I. svetovne vojne.

Leta 1918 se je začel splošen umik nemške vojske prek reke Aisno.

Leta 1939 je Južnoafriška republika napovedala vojno Nemčiji.

Leta 1939 je nemški Wehrmacht zavzel Krakov.

Leta 1942 se je začela bitka za Stalingrad.

Leta 1944 je pohorski partizanski bataljon v drzni akciji osvobodil 622 angleških vojnih ujetnikov, ki so morali popravljati železniško progo med Mariborom in Dravogradom.

Leta 1965 se je indijsko letalstvo odločilo za napad pakistanskega mesta Lahore, s čimer se je zaradi Kašmirja začela vojna med Indijo in Pakistanom.

Leta 1968 je Velika Britanija podelila neodvisnost kraljevini Svazi. Ta je danes ustavna monarhija v Britanski skupnosti narodov z dvodomnim parlamentom.

Leta 1974 se je rodil britanski teniški igralec Tim Henman. Osvojil je 11 turnijev ATP in samo s turnirskimi nagradami zaslužil več kot 12 milijonov evrov.

Leta 1978 so se v Camp Davidu začeli pogovori med predsednikom ZDA Carterjem, egiptovskim predsednikom Sadatom in izraelskim premierjem Beginom o krizi na Bližnjem vzhodu.

Leta 1997 so pokopali britansko princeso Diano, ki je umrla 31. avgusta v avtomobilski nesreči v Parizu. Pogrebne slovesnosti je prenašala televizija, pred zasloni pa sta bili več kot dve milijardi gledalcev.

Leta 1998 je umrl znameniti japonski režiser Akira Kurosava. Njegovi najbolj znani filmi so Rašomon, Derzu Uzala, Idiot, Živeti, Sedem samurajev, Krvavi prestol, Skrita trdnjava, Sinjebradec in Sanje.

Leta 2002 so si v Berlinu na zadnjem od sedmih mitingov za Zlato ligo 50 kg zlata za vseh sedem zmag v svoji disciplini razdelili Marion Jones (100 m), Hicham El Guerrouj (1.500 m), Felix Sanchez (400 m ovire) in Ana Guevara (400 m).

Leta 2003 so si slovenski nogometaši po zmagi nad Izraelom s 3:1 praktično že zagotovili igranje v dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2004.

Leta 2007 je po dolgotrajni bolezni na svojem domu v Modeni umrl eden največjih tenoristov 20. stoletja Luciano Pavarotti.

Leta 2011 je v ameriški zvezni državi Teksas izbruhnil 26 kilometrov širok gozni požar, gorelo je 10.000 hektarjev površin.

Leta 2013 je slovenska reprezentanca z golom Kevina Kampla v kvalifikacijah za SP v Stožicah premagala Albanijo (1:0). To je bil Kamplov krstni zadetek za člansko izbrano vrsto.

C. R.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj