17. julij: Praznuje Angela Merkel, ena najvplivnejših oseb na svetu
Na današnji dan
Objavljeno: 17. julij 2017 ob 00:00
MMC RTV SLO

Merklova se je v svet politike podala v prelomnih časih 90. let prejšnjega stoletja. Foto: EPA
Barack Obama in Angela Merkel
Merklova je po mnenju ameriške revije Forbes najvplivnejša ženska na svetu. Foto: EPA
Leta 1867 je bila v sklopu harvardske univerze ustanovljena prva zobozdravniška šola v Združenih državah Amerike. Foto: MMC RTV SLO
Britanska kraljeva družina na poti k maši za veliko noč v Windsorju.
Britanska kraljeva družina še danes nosi priimek Windsor. Foto: Reuters
David Hasselhoff
The Hoff se je preizkusil tudi kot pevec. Foto: EPA
Matti Nykänen
Matti Nykänen velja za enega najboljših smučarskih skakalcev vseh časov. Foto: EPA
Olimpijski krogi
Leta 1976 so se začele 21. poletne olimpijske igre v Montrealu. Foto: EPA
Brazilija
Brazilija velja za državo, ki je največkrat slavila na svetovnem nogometnem prvenstvu. Foto: EPA
Blaž Bogataj
Leta 2010 je Blaž Bogataj postal evropski prvak med mladinci. Foto: Marjan Kelner

Leta 1954 se je rodila Angela Merkel, ki je kot prva ženska prevzela vodenje ene od nemških političnih strank ter postala kanclerka.

Angela Dorothea Käsner, kot je njeno polno dekliško ime, se je rodila v Hamburgu. Dedek po očetovi strani Ludwig Kazmierczak je bil po rodu Poljak iz Poznanja, ki se je po prvi svetovni vojni preselil v Berlin ter svoj priimek spremenil v Käsner. Po študiju fizike se je zaposlila in nadaljevala študij na Centralnem inštitutu za fizikalno kemijo na akademiji za znanost v Berlin-Adlershofu. Po dokončanju doktorata je delala kot raziskovalka in je med drugim napisala več znanstvenih člankov.

Merklova se je v svet politike podala v prelomnih časih 90. let prejšnjega stoletja. Leta 1989 se je po padcu berlinskega zidu priključila demokratičnemu gibanju in se včlanila v novo stranko Demokratično prebujenje. Na prvih splošnih volitvah po združitvi obeh Nemčij decembra 1990 je bila izvoljena v bundestag kot predstavnica okrožja Stalsund-Nordvorpomemmern-Rugen. Njena stranka se je kmalu združila s krščanskodemokratsko stranko CDU in v tretji vladi kanclerja Helmuta Kohla je Merklova najprej zasedla mesto ministrice za ženske in mladino, potem pa je postala ministrica za okolje in jedrsko varnost. Postala je najmlajša ministrica v kabinetu Helmuta Kohla.

Prva ženska na čelu stranke v Nemčiji
Po Kohlovem porazu na volitvah leta 1998 je Merklova postala generalna sekretarka CDU-ja, dve leti pozneje pa njena predsednica. Številni so bili ob njenem imenovanju zelo presenečeni: prevzela je vajeti stranke, v kateri prevladujejo katoliki, sama pa je protestantka, v stranki prevladujejo moški, ona pa je kot prva ženska prevzela vodenje ene od nemških političnih strank.

Njena priljubljenost je počasi rasla, a je stranka dve leti pozneje, leta 2002, v boj proti Gerhardu Schröderju raje kot njo kljub vsemu poslala Edmunda Stoiberja, ki pa je bil poražen. Drugo možnost je izkoristila: leta 2005 se je podala v boj proti kanclerju Schröderju, izid na volitvah pa je bil izjemno tesen, njena stranka je dobila le odstotek več glasov kot Schröderjevi socialdemokrati SPD. Zmago sta razglasili obe stranki, čeprav nobena izmed njiju ni mogla oblikovati koalicije, ki bi imela večino. Po treh tednih trdih pogajanj so dosegli dogovor o oblikovanju velike koalicije, žezlo pa je prevzela Merklova, ki je tako postala prva nemška kanclerka.

V primerjavi s štirimi leti prej je bil izid volitev leta 2009 veliko bolj jasen: CDU je imel boljši volilni izid in je vlado oblikoval v koaliciji z liberalno Svobodno demokratsko stranko (FDP). Po štirih gospodarsko razburkanih letih je Merklova po zmagi na volitvah 17. decembra še tretjič postala nemška kanclerka, drugič kot voditeljica koalicije med njeno krščansko demokratsko unijo in socialdemokrati.

Več o Merklovi lahko preberete tukaj.


Leta 180 so v Scilliumu v severni Afriki ubili 12 kristjanov. To je prvi zapis o krščanstvu v tem delu sveta.

Leta 1683 se je začelo turško obleganje Dunaja.

Leta 1674 se je rodil angleški pesnik Isaac Watts.

Leta 1763 se je rodil nemško-ameriški podjetnik John Jacob Astor. Bil je utemeljitelj znane anglo-ameriške dinastije kapitalistov, poslovnežev in filantropov.

Leta 1787 se je rodil nemški industrialec Friedrich Krupp, začetnik Kruppovega koncerna.

Leta 1815 se je Napoleon v Rochefortu predal Britancem.

Leta 1859 se je rodil portoriški pesnik, novinar in politik Luis Munoz Rivera.

Leta 1867 je bila v sklopu harvardske univerze ustanovljena prva zobozdravniška šola v Združenih državah Amerike.

Leta 1889 se je rodil ameriški pisatelj Erle Stanley Gardner, ki je zaslovel predvsem z romani o detektivu Perryju Masonu. Umrl je 1970. leta.

Leta 1894 se je rodil belgijski astronom, teolog in matematik Georges-Edouard Lemaitre.

Leta 1897 se je začela zlata mrzlica, potem ko so v Seattle prišli prvi zlatokopi iz mesta Klondike.

Leta 1898 so ameriške sile zasedle takrat še španski Santiago de Cuba.

Leta 1903 je umrl ameriški slikar James Whistler. Uveljavil se je kot odličen portretist in grafik, njegova dela so danes izredno cenjena.

Leta 1907 je umrl francoski pisatelj Hector Malot.

Leta 1912 je umrl matematik in filozof Henri Poincare. Bil je predhodnik relativistične teorije, ukvarjal se je s teorijo verjetnosti, nebesno mehaniko in številnimi drugimi področji.

Leta 1915 se je začela druga soška ofenziva, ki se je končala 3. avgusta istega leta.

Leta 1917 je britanska kraljeva družina prevzela priimek Windsor.

Leta 1918 je bila ubita njena cesarska visokost nadvojvodinja Anastazija Nikolajevna Romanova.

Leta 1920 se je rodil Španec Juan Antonio Samaranch. Med letoma 1980 in 2001 je bil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Leta 1928 se je rodil ameriški džezovski glasbenik Vince Guaraldi.

Leta 1928 je umrl mehiški general in državnik, v letih 1920-1924 predsednik Mehike Alvaro Obregon.

Leta 1935 se je rodil kanadski filmski igralec Donald Sutherland.

Leta 1936 so se falangisti (fašisti, združeni v organizaciji Falanga), nezadovoljni generali in monarhisti odločili za nasilen upor proti zakoniti vladi.

Leta 1941 je umrl hrvaški pesnik, pisatelj in revolucionar Avgust Cesarec.

Leta 1944 je iz Halifaxa v Kanadi odrinil najobsežnejši konvoj v 2. svetovni vojni.

Leta 1945 se je v Potsdamu začelo vrhunsko srečanje treh velesil - ZDA, Velike Britanije in SZ.

Leta 1946 so po koncu političnega procesa usmrtili srbskega generala Dragoljuba "Dražo" Mihajloviča, vodjo monarhističnih četniških formacij v 2. svetovni vojni.

Leta 1947 se je v Londonu rodila Camilla Rosemary Shand poročena Mountbatten-Windsor, nekdaj Parker Bowles.

Leta 1952 se je rodil ameriški igralec David Hasselhoff, najbolj znan po vlogi reševalca iz vode v nanizanki Obalna straža.

Leta 1954 se je rodila nemška političarka Angela Merkel.

Leta 1959 je umrl pomembni švicarski skladatelj judovskega rodu Ernest Bloch. Med II. svetovno vojno se je preselil v ZDA in tam uspel kot skladatelj in glasbeni pedagog.

Leta 1959 je v New Yorku umrla legendarna džezpevka in filmska igralka Eleanora Fagan, bolj znana kot Billie Holiday.

Leta 1962 so na poligonu v Nevadi opravili zadnji atmosferski jedrski poskus z bombo Mali deček.

Leta 1963 se je rodil finski smučarski skakalec Matti Nykaenen.

Leta 1975 sta se pri prvem sodelovanju ameriških in sovjetskih vesoljskih strokovnjakov v orbiti prvič uspešno združili ameriška vesoljska kapsula Apollo 18 in sovjetska Sojuz 19.

Leta 1976 so se začele 21. poletne olimpijske igre v Montrealu.

Leta 1981 je ob zrušenju nadhoda v kansaškem hotelu Hyatt umrlo 114 ljudi.

Leta 1994 je Brazilija v finalu 15. svetovnega nogometnega prvenstva v Los Angelesu s 3:2 po streljanju 11-m ugnala Italijo.

Leta 1995 je v 84. letu starosti umrl legendarni argentinski dirkač formule ena Juan Manuel Fangio.

Leta 1995 je borzni indeks Nasdaq prvič presegel vrednost 1.000.

Leta 1996 je ob strmoglavljenju boeinga 747 v morje blizu Long Islanda v New Yorku umrlo 230 ljudi.

Leta 1997 je bila po 117 letih razpuščena družba F. W. Woolworth.

Leta 1998 so po 80 letih v sanktpeterburški kapeli svete Katarine pokopali posmrtne ostanke carja Nikolaja II. in njegove družine.

Leta 1998 je na Papui Novi Gvineji cunami uničil 10 vasi in zahteval vsaj 1.500 žrtev.

Leta 1998 so znanstveniki razvozlali genom bakterije, ki prenaša sifilis.

Leta 2000 je umrla brazilska plesalka sambe Neuma Goncalves da Silva.

Leta 2005 je umrl sir Edward Richard George Heath, britanski predsednik vlade. Rodil se je leta 1916.

Leta 2007 je v Braziliji na letališču v Sao Paulu letalo družbe TAM Airlines strmoglavilo ob pristajanju. Umrlo je 199 ljudi.

Leta 2009 je Američan Zac Sunderland postal prvi jadralec mlajši od 18 let, ki mu je samemu uspelo objadrati svet. Na pot se je odpravil 14. junija 2008, star 16 let, v Kalifornijo pa se je vrnil dobrih 13 mesecev pozneje, star 17 let.

Leta 2009 je napadalec med 13. etapo Dirke po Franciji streljal na kolesarja Oscarja Freireja in Juliana Deana, vendar ju na srečo ni huje ranil.

Leta 2009 je v 93. letu starosti umrl legendarni ameriški televizijski voditelj Walter Cronkite, ki je veljal za najbolj zaupanja vrednega človeka v ZDA.

Leta 2010 je Blaž Bogataj zmagal na cestni dirki mladincev v Ankari. Slovensko kolesarstvo je tako po šestih letih premora ponovno dobilo medaljo evropskega prvenstva.

Prijavi napako

<< Pojdi nazaj