Ohranjeni ostanki kipa cesarja Konstantina sodijo med najdragocenejše brone, ki jih muzej Capitolini hrani v svoji zbirki. Dotični ostanki vključujejo ogromno glavo, kroglo, levo podlaket z roko, ki ji manjka del dlani (na katerem je počivala krogla), manjkata pa tudi del srednca in večina kazalca. Foto: Wikipedia
Ohranjeni ostanki kipa cesarja Konstantina sodijo med najdragocenejše brone, ki jih muzej Capitolini hrani v svoji zbirki. Dotični ostanki vključujejo ogromno glavo, kroglo, levo podlaket z roko, ki ji manjka del dlani (na katerem je počivala krogla), manjkata pa tudi del srednca in večina kazalca. Foto: Wikipedia
Louvre
Nedavna pridružitev Aurelie Azeme ekipi muzejskega laboratorija v Louvru je pomenila spremembo usode pogrešanega prsta, saj je za potrebe svoje doktorske disertacije o starodavnih tehnikah varjenja za izdelavo velikih bronastih kipov začela preučevati bronasti kos, ki se je nahajal v tem pariškem muzeju. Ob tem je opazila, da ima pravzaprav opravka z odlomljenim kazalcem in ne nožnim prstom ... Foto: EPA

Ohranjeni ostanki najverjetneje 12 metrov visokega bronastega kipa cesarja, ki so jih odkrili na začetku četrtega stoletja, spadajo med najdragocenejše brone, ki jih muzej Capitolini hrani v svoji zbirki. Ti ostanki vključujejo ogromno glavo, kroglo, levo podlaket z roko, ki ji manjka del dlani (na katerem je počivala krogla), manjkata pa tudi del sredinca in večina kazalca. Arhivski zapisi iz 12. stoletja omenjajo tudi izgubljeno ogromno krono.

Podobnost Konstantina in Konstancija II.
Ostanki tega bronastega kolosa so bili shranjeni v zbirki papeža Siksta IV. na Lateranskem trgu v Rimu, dokler jih ni ta leta 1471 z drugimi večjimi broni podaril muzeju, v katerem so še danes. Čeprav se strokovnjaki splošno strinjajo, da gre za ostanke kipa, ki je upodabljal cesarja Konstantina, nekateri menijo, da bi lahko šlo za kip njegovega naslednika Konstancija II., saj mu je bil namreč podoben.

"Rimski nožni prst, številka BR78"
Izvorna lokacija tega ogromnega brona tudi danes ostaja skrivnost in prav tako je le malo znanega o zgodovini prsta, preden je ta pristal v Louvru v 60. letih 18. stoletja skupaj z drugimi deli iz zbirke italijanskega markiza Giampietra Campane. Leta 1913 je bil zapisan v zbirki kot Rimski nožni prst in dobil referenčno številko BR78.

Premik je prinesla nedavna pridružitev Aurelie Azeme ekipi muzejskega laboratorija, ta pa je za potrebe svoje doktorske disertacije o starodavnih tehnikah varjenja za izdelavo velikih bronastih kipov začela proučevati ta bronasti kos. Ob tem je opazila, da ima pravzaprav opravka z odlomljenim kazalcem, in ne z nožnim prstom. Nadalje pa še, da bi njegova dolžina 38 centimetrov lahko ustrezala 12-metrski stoječi figuri, kar jo je pripeljalo do hipoteze, da bi lahko ta pripadal kipu Konstantina.

Razprodaja dragocenosti obubožanega markiza
Benoît Mille
, strokovnjak za starodavno metalurgijo v Louvrovem laboratoriju in mentor doktorske disertacije Aurelie Azeme, je še naprej proučeval prst za potrebe razstave o zbirki prej omenjenega markiza Campane. To razstavo bodo v Louvru odprli novembra, pozneje pa bo odpotovala v umetnostni muzej Ermitaž v Sankt Peterburgu. Zaradi bankrota, ki ga je markiz doživel leta 1858, je bila njegova edinstvena zbirka slik, kipov, draguljev in starin prodana Britaniji, Rusiji in Franciji. Napoleon III. Bonaparte je ta bronasti kos vključno z več kot 10 tisoč drugimi starinskimi kosi nabavil za Louvrovo zbirko.

Replika prsta odromala v Rim
Na podlagi vsa ta leta izgubljenega prsta je nato arheolog Nicolas Melard v laboratoriju muzeja naredil njegov tridimenzionalni model za izdelavo replike prsta. Repliko so znanstveniki v spremstvu Louvrovih kustosinj Françoise Gaultier in Sophie Descamps nato v tem mesecu prinesli v muzej Capitolini, kjer se je izkazalo, da se ta do potankosti prilega kipu, ki ga hrani ta rimski muzej.