Satelit Trisat so razvili na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v sodelovanju s slovenskim podjetjem Skylabs. Zdaj sta Univerza v Mariboru in podjetje SAB-LS podpisala še pogodbo o utirjanju prvega slovenskega nanosatelita v orbito.

Projekt po besedah rektorja Zdravka Kačiča predstavlja pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije. "To je dokaz, kako lahko na začetku študentski projekt prerase v pomemben projekt za slovensko industrijo in okolje," je dejal. "Nanosateliti predstavljajo pomemben segment v današnji vesoljski industriji, saj lahko novo tehnologijo hitro in poceni prenašajo v vesolje. Nova tehnologija se tako demonstrira in ovrednoti mnogo hitreje in ceneje, kar zmanjšuje finančna tveganja na tem področju," je pojasnil.

Z izvršnim direktorjem SAB-LS-ja Marcom Marianijem je Kačič podpisal pogodbo o utiranju nanosatelita Trisat v njegovo sončno sinhrono orbito na višini 500 kilometrov kot tovor na raketi Vega C podjetja Arianespace. Na tej raketi bo med skupno okoli 50 sateliti tudi nekoliko večji slovenski satelit Nemo HD, ki so ga razvili v Centru odličnosti Vesolje-SI.

Podjetje SAB-LS nastopa v vlogi podizvajalca družbe Arianespace za utirjanje nanosatelitov v sklopu programa misije za mala vesoljska plovila (SSMS) Evropske vesoljske agencije (ESA). V ciklu razvoja vesoljske misije satelita je utirjanje satelita v njegovo tirnico z nosilno raketo pomemben korak, saj misijo prvič izpostavi velikemu tveganju.

Nanosatelit skoraj v celoti razvit v Sloveniji

Ena izmed posebnosti okoli pet kilogramov težkega nanosatelita, katerega življenjsko dobo ocenjujejo na šest let, je po besedah vodje projekta Trisat Iztoka Krambergerja dejstvo, da je skoraj v celoti plod slovenskega znanja. "Skoraj ves razvoj je bil storjen v Sloveniji razen sončnih panelov," je pojasnil.

Glavni namen misije Trisat je prikaz oziroma preizkušanje robustnosti vesoljske elektronike. "V osnovi gre za tehnološko demonstracijo. To pomeni, da prikazujemo miniaturizacijo naših tehnologij," je povedal Kramberger. "Tehnološka demonstracija je zelo pomembna z gospodarskega vidika. Podsistemi satelita se sicer že prodajajo, s preizkusom v vesolju pa lahko močno zvišaš zaupanje v produkt," je dodal. Ob tem so na satelit namestili multispektralno fotokamero, kakršne trenutno v vesolju še ni. Omogočila naj bi zajem posnetkov površine Zemlje zunaj vidnega spektra.

Podpisa pogodbe se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, po besedah katerega se s podpisom pogodbe v Mariboru nakazuje pot prihodnjega razvoja slovenskega gospodarstva na tehnološkem področju in kaže, da je Slovenija pomemben del vesoljskih tehnologij in s tem tudi ESE. Pridružena članica je Slovenija postala decembra 2016. "Sodelovanje z ESO v svetu predstavlja zagotovilo, da podjetje ustvarja resnično kakovostne projekte, da je sposobno izvajati najzahtevnejše projekte in da je v stanju reševati visokotehnološke izzive," je povedal minister.