Poslanka Svobode Lucija Tacer je kot predstavnica predlagatelja sklepa za začetek postopka za spremembo ustave povedala, da so postopek sprožili, da bi prestavili imenovanja sodnikov od DZ-ja k predsedniku republike. Prva faza postopka že poteka v sodnem svetu, druga faza, torej njihovo imenovanje, ki je zgolj formalno in namenjeno preveritvi legalnosti postopka, pa mora po besedah Lucije Tacer stran od vsakodnevne politike. DZ je imel to pristojnost od osamosvojitve, a je v 32 letih dokazal, da se ni sposoben zadržati le pri formalnem pregledu postopka, je poudarila poslanka.

Na nujnost umika pristojnosti imenovanja iz DZ-ja opozarjajo tako pravna stroka kot mednarodne institucije, saj gre za korak v smer strukturne krepitve neodvisnosti sodstva, je opozorila tudi pravosodna ministrica in predstavnica vlade Dominika Švarc Pipan. Vlada podpira predlog za začetek postopka za spremembo ustave, je zatrdila.

Obstoječa ureditev je ostanek skupščinskega sistema iz nekdanje države, je med predstavitvijo stališča poslanske skupine Svoboda pojasnila Urška Klakočar Zupančič. Skupščina je namreč kot predhodnica DZ-ja sodnike imenovala za omejen mandat, to ureditev pa so po besedah Klakočar Zupančič ohranili ravno zagovorniki prehoda iz socialističnega v demokratični sistem, in to predvsem zaradi strahu nekaterih politikov pred nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom. V poslanski skupini zato predlagajo, da se ureditev imenovanja sodnikov zgleduje po predlogu t. i. Podvinske ustave iz leta 1990, ki so jo spisali najuglednejši pravni strokovnjaki različnih nazorskih usmeritev.

V imenu poslanske skupine SDS je Branko Grims dejal, da predlagani postopek spremembe ustave ne preprečuje politizacije sodne veje oblasti, ampak jo utrjuje. Pristojnost imenovanja sodnikov namreč jemlje iz rok DZ-ja, v katerem so zastopane vse relevantne politične opcije, in jo predaja predsedniku republike, ki ima svoje vrednote, politično prepričanje in je brez vsakega nadzora, meni Grims. Zato bodo v SDS-u enotno glasovali proti predlogu, je napovedal.

Ni pomembno, kdo sodnike potrdi, pomembno je, kdo jih predlaga, je med podajo stališča poslanske skupine NSi-ja dejal Jožef Horvat. Meni, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredinjena v sodnem svetu, zato je NSi po Horvatovih besedah v okviru ustavnorevizijskega postopka zahtevala reformo njegovega delovanja. V osnutku ustavnega zakona je tako zapisano, da bo DZ moral člane sodnega sveta imenovati z dvotretjinsko večino in da v tem ne bo več vezan na predloge predsednika republike, z dvotretjinsko večino bo moral biti sprejet tudi zakon o sodnem svetu, je naštel Horvat. Predlog sklepa za začetek postopka za spremembo ustave bodo v NSi-ju zato podprli, je napovedal poslanec.

Predlog podpirajo tudi v poslanski skupini SD, je v njenem imenu dejala Meira Hot. Sedanja ureditev namreč predstavlja grožnjo politični neodvisnosti sodstva, predlagana ureditev pa je v veljavi v večini primerljivih parlamentarnih demokracij, je navedla. Državni zbor se odloča po političnih merilih, imenovanje sodnika pa mora biti podrejeno izključno strokovnim merilom, kar mora biti v domeni sodnega sveta, je dodala.

Ureditev, po kateri sodnike potrjuje DZ, je po mnenju poslanske skupine Levica anomalija, je dejal njen poslanec Matej Tašner Vatovec. Argument, zakaj je DZ v preteklosti zavračal sodnike, je po njegovih besedah bil zgolj eden, namreč, da so bili vpleteni v sodne postopke, v katerih je bil stranka glavni predstavnik ene politične stranke. "In to po naši oceni ni prav," je dejal poslanec Levice. Predlog postopka spremembe ustave razumejo kot korak k demokratični delitvi oblasti in ga bodo zato soglasno podprli, je napovedal Tašner Vatovec.

O predlogu sklepa bodo poslanci odločali v sredo v okviru glasovanj. Predlog sklepa mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Če bo sklep sprejet, bodo poslanci nadaljevali razpravo o osnutku ustavnega zakona in o stališču ustavne komisije ter nato še o morebitnih amandmajih k stališču ustavne komisije.

Predsednik ustavne komisije Horvat je za STA pojasnil, da bo osnutek ustavnega zakona nato vrnjen na ustavno komisijo, ki bo pripravila predlog ustavnega zakona. Če bo dobil podporo na komisiji, se bo njegova pot nadaljevala v parlamentu, kjer bo za potrditev potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev.

Sorodna novica Noveli zakona o zaščiti živali se obeta podpora, kmetje napovedujejo ustavno presojo

Sodni svet bi imel po novem 15 članov

Predlagane spremembe predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki. Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za šest let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za tri leta. Sodni svet bi urejal poseben zakon.

Predlogu v sodniškem društvu nasprotujejo

Iz Slovenskega sodniškega društva (SSD) pa so sporočili, da nasprotujejo spreminjanju sestave Sodnega sveta v ustavnorevizijskem postopku. "Čeprav že več let opozarjamo na neustrezno in unikatno ureditev, ki je v nasprotju z mednarodnimi standardi, po katerih sodnike voli DZ, bi bila po našem mnenju predlagana sprememba neustrezna, če bi pomenila tudi spremembo sestave Sodnega sveta," so zapisali na začetku meseca. Čeprav bi sodniki v njem ohranili večino, bi bil po položaju v njem vedno tudi predsednik vrhovnega sodišča, ki ni voljen. Poleg tega bi predlagatelji članov nesodnikov postale politične stranke v DZ-ju, kar bi utegnilo povzročiti nepopravljivo politizacijo kadrovskega odločanja v sodstvu, so našteli.