Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 17 glasov Ocenite to novico!
Kip Jamesa Joyce v Zuerichu
Glavno nalogo literature je Joyce definiral kot afirmacijo življenja. Na očitke glede hermetičnosti Uliksesa je odgovoril, da 'če ta knjiga ni primerna za branje, potem življenje ni primerno za to, da bi bilo živeto'. Foto: EPA
Buenos Aires lahko svojo zgodovino sledi nazaj vse do 16. stoletja. Foto: EPA
Na 2. februar si je neodvisnost izborila tudi Estonija. Foto: EPA
Farrah Fawcett
Farrah Fawcett se je na televizijo prebila prek nastopov v oglasih za zobno pasto, šampon za lase in nekatere druge izdelke. Na malem ekranu pa se je prvič pojavila kot gostujoča igralka v TV-seriji I Dream of Jeannie (Sanjam o Jeannie), in sicer v sezoni 1968/69. Na oglase oziroma na delo modela je potrebno opozoriti tudi, ko govorimo o naslednjih letih Farrahine kariere. Znano je namreč, da je Farrah v letih igranja v Charliejevih angelčkih več zaslužila s svojim plakatom v enodelnih rdečih kopalkah kot pa s honorarjem, ki ga je prejela za igro. Vloga pa je Farrah vendar prinesla naziv najbolj priljubljenega obraza v novem televizijskem šovu po izboru gledalcev. Foto: Reuters
Idi Amin Dada
Iz države je pobegnil leta 1979, ko je izgubil oblast. Foto: EPA
Shakira: njeni boki ne lažejo . Foto: Reuters
Roger Federer
Roger Federer se je na vrh teniškega sveta povzpel leta 2004. Foto: Reuters
Tina Maze
Leta 2008 se je prvič zares pokazalo, kakšen športni zaklad imamo Slovenci v Tini Maze. Foto: EPA
"Novi Amsterdam", prvi zametek kasnejšega New Yorka, je bil menda ustanovljen prav na 2. februar. Foto: EPA
Ni konca protestov brez odstopa Mubaraka, so leta 2011 z obleganjem osrednjega trga sporočali protestniki. Foto: EPA

Dodaj v

2. februar: Praznoval bi James Joyce, "oče" modernega Odiseja

Na današnji dan
2. februar 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Moja usta so polna gnilih zob in moja duša nagnitih ambicij," se je opisal veliki irski pisatelj James Joyce, ki je bil, čeprav ga je življenje dostikrat teplo, vedno neomajno prepričan o svoji genialnosti. Rodil se je 2. februarja leta 1882.

Avtor romana Ulikses in zbirke kratkih zgodb Ljudje iz Dublina, prek katerih so generacije bralcev spoznale njegov značilni slog s prepletom toka zavesti, fantazije in notranjega monologa, se je leta 1882 rodil v Dublinu kot najstarejši med desetimi preživelimi otroki. Najprej so ga izobraževali jezuiti, pozneje pa je študiral filozofijo in sodobne jezike. Z njegovim odhodom v Pariz leta 1902, kjer se je želel posvetiti študiju medicine, se je začelo njegovo beganje po Evropi, ki je trajalo vse življenje.

Joyceova noč na ljubljanski železniški postaji
V Parizu se je seznanil s simbolizmom in realizmom, a se je zaradi bolezni in smrti matere že naslednje leto vrnil v Dublin. Na Irskem je spoznal Noro Barncale, ki je postala njegova partnerica in pozneje tudi žena. Leta 1904 je bila v reviji Irish Homestead objavljena prva Joyceova kratka zgodba. Z Noro se je istega leta preselil - najprej v Pulj na Hrvaško, kjer je dobil službo kot učitelj angleščine.

Po šestih mesecih se je par že preselil v Trst in po poti je Joyce postal tudi del slovenske kulturne zgodbe. Ko sta potovala z vlakom proti Trstu, sta pomotoma izstopila na ljubljanski železniški postaji in tam preživela noč, na ta dogodek pa od leta 2003 spominja tudi umetniško delo Jakova Brdarja na prvem peronu železniške postaje.

Poleg Uliksesa in zbirke Ljudje iz Dublina literarni kritiki med vrhunce pisateljevega ustvarjanja uvrščajo tudi romana Umetnikov mladostni portret in Finneganovo bdenje. Ravno to je bilo njegovo zadnje in morda najzahtevnejše objavljeno delo (1939). Da je bil ob koncu življenja že precej uveljavljen, priča tudi to, da je bilo Finneganovo bdenje ob izdaji tako v Veliki Britaniji kot v ZDA razglašeno za "knjigo tedna". Vsa glavna Joyceova dela so bila prevedena v slovenščino, prav tako pa tudi nekateri manj znani zapisi, ki so leta 2001 izšli pod naslovom James Joyce: Poezija in kratka proza.


Leta 962 je bil kralj Oton I. okronan za prvega nemškega cesarja.

Leta 1032 je svetorimski cesar Konrad II. postal burgundski kralj.

Leta 1461 je umrl Valižan Owen Tudor, ustanovitelj angleške kraljevske družine Tudor.

Leta 1522 se je rodil italijanski matematik Lodovico Ferrari.

Leta 1536 je španski osvajalec Pedro de Medoza ustanovil današnje glavno mesto Argentine Buenos Aires - Santa Maria del Buenos Aires, ki leži v zalivu reke La Plata in ima danes več kot tri milijone prebivalcev. Mesto so Španci pozneje opustili in ga znova naselili leta 1580, leta 1776 pa so izoblikovali podkraljestvo La Plata s prestolnico Buenos Aires. Štirideset let pozneje so podkralja odstavili in Argentina je razglasila neodvisnost od Španije.

Leta 1649 se je rodil Vincenzo Marco Orsini, ki je bil leta 1724 izvoljen za papeža. Takrat je prevzel ime Benedikt XIII. Umrl je leta 1730.

Leta 1653 je uradno nastalo mesto New Amsterdam, ki se je pozneje preimenovalo v New York.

Leta 1709 so pustolovca Alexandra Selkirka rešili s samotnega otoka, kjer je pristal, potem ko se je njegova ladja potopila. Po njegovi zgodbi je Daniel Defoe napisal knjigo Robinson Crusoe.

Leta 1732 je pruski kralj Friderik Viljem I. sprejel 14.000 salzburških protestantov.

Leta 1804 se je začel prvi srbski upor proti Turkom, po katerem so priznali notranjo avtonomijo Srbije v okviru beograjskega pašaluka.

Leta 1812 je Rusija ustanovila svojo kolonijo, katere prebivalci so trgovali s krznom. Kolonija je ležala v bližini kalifornijskega Fort Rossa.

Leta 1848 so Združene države Amerike sklenile z Mehiko premirje v Guadelupu Hidalu; dobile so Novo Mehiko in Zgornjo Kalifornijo, Mehičani pa so se odpovedali Teksasu.

Leta 1848 je v San Francisco prispela prva ladja s kitajskimi priseljenci, ki so v novi deželi iskali bogastvo.

Leta 1852 so na londonski ulici Fleet odprli prvo javno stranišče na svetu.

Leta 1870 so znanstveniki dokazali, da je slavni cardifski velikan izrezljan iz mavca in ni - kot so menili do takrat - ostanek skeleta človeškega okostja.

Leta 1878 je Grčija razglasila vojno proti Turčiji.

Leta 1878 se je rodil francoski industrialec judovskega rodu Andre-Gustave Citroen.

Leta 1880 so v mestu Wabash v ameriški zvezni državi Indiana postavili prve elektrificirane ulične svetilke.

Leta 1882 se je rodil angleški pisatelj irskega rodu James Joyce, ki velja za utemeljitelja modernega romana. Njegov najbolj znan roman je Ulikses. Umrl je leta 1941.

Leta 1899 so na konferenci avstralskega premierja, ki je potekala v Melbournu, odločili, da bodo prestolnico preselili v Canberro, ki leži med Sydneyjem in Melbournom.

Leta 1907 je umrl ruski znanstvenik Dimitrij Ivanovič Mendelejev. Mendelejev je sestavil periodični sistem kemičnih elementov. Dokazal je, da so lastnosti kemičnih elementov odvisne od njihove atomske mase. Napovedal je obstoj nekaterih, šele pozneje odkritih elementov.

Leta 1908 se je v Ljubljani rodil skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic. Bil je vsestranska glasbena osebnost - glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist ter skladatelj. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki.

Leta 1920 je Estonija podpisala mirovno pogodbo in razglasila neodvisno državo.

Leta 1921 so navdušeni slovenski alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva ustanovili Turistovski klub Skala. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.

Leta 1935 je v mestu Portage, ameriška zvezna država Wisconsin, Leonard Keeler prvič preizkusil poligraf.

Leta 1939 se je rodil igralec, scenarist in režiser Boris Cavazza, ki velja za eno osrednjih imen slovenskega gledališča. Pot ga je vodila po skoraj vseh slovenskih gledališčih, večinoma pa je bil član ljubljanske Drame in Slovenskega mladinskega gledališča. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, tudi Borštnikov prstan.

Leta 1943 so se nacisti predali sovjetski vojski pri Stalingradu.

Leta 1945 je bil v partizanski zasedi v Stranicah ubit deželni svetnik in vodja Štajerske domovinske zveze Anton Dorfmeister.

Leta 1945 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški premier Winston Churchill odpotovala na srečanje na Jalto, kjer sta se sestala s sovjetskim voditeljem Josipom Stalinom.

Leta 1947 se je rodila ameriška igralka Farrah Fawcett.

Leta 1962 sta bila Pluton in Neptun v 400 letih prvič poravnana v ravno vrsto.

Leta 1970 je umrl angleški matematik in filozof grof Bertrand Arthur William Russell, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1971 je Idi Amin Dada v Ugandi izvedel državni udar in zrušil Miltona Oboteja; kmalu nato se je polastil mesta predsednika države in vrhovnega poveljnika vojske. Iz države je pobegnil leta 1979, ko je izgubil oblast.

Leta 1977 se je rodila kolumbijska pevka, producentka in občasno igralka Shakira.

Leta 1979 je umrl angleški basist, član skupine The Sex Pistols, Sid Vicious (s pravim imenom John Simon Ritchie).

Leta 1982 je sirska vlada ukazala vojski napad na mesto Hama. Ubitih je bilo več tisoč ljudi.

Leta 1989 so se po devetih letih zadnje ruske čete umaknile iz okupiranega Afganistana.

Leta 1990 je južnoafriški predsednik F. W. de Klerk dovolil uradno delovanje zveze Afriški narodni kongres. De Klerk je obljubil tudi, da bo Nelsona Mandelo izpustil iz zapora.

Leta 1995 je v 86. letu starosti umrl britanski teniški igralec Fred Perry. Med letoma 1934 in 1936 je trikrat zapored osvojil wimbledonski turnir, slavil je na vseh štirih velikih turnirjih, skupno 10-krat. Dosežek je uspelo preseči šele Björnu Borgu. Perry je bil zadnji britanski zmagovalec v Wimbledonu vse do Andyja Murrayja leta 2013, a ker je Murray zaveden Škot je tako Perry še vedno zadnji angleški zmagovalec na sveti travi All England Lawn and Croqueta Cluba.

Leta 1997 je Maročan Hicham El Guerrouj na dvoranskem atletskem mitingu v Stuttgartu za skoraj za tri sekunde izboljšal šest let star rekord Alžirca Noureddina Morcelija v teku na 1.500 metrov. El Guerrouj je progo pretekel v času 3:31,17.

Leta 1998 se je letalo DC-9-32 zaletelo v goro v bližini filipinskega Cagayana de Oro in strmoglavilo. Umrli so 104 ljudje.

Leta 2000 se je v Evropi - natančneje: v Parizu - zgodila prva digitalna filmska projekcija; izvedel jo je Philippe Binant, pri tem pa se je naslonil na tehnologijo podjetja Texas Instruments.

Leta 2001 je na tekaškem ultramaratonu po Avstraliji, kjer je nastopal tudi Dušan Mravlje, umrl legendarni avstralski ultramaratonec, 57-letni Bryan Smith.

Leta 2002 so na smuku za svetovni pokal v St. Moritzu avstrijski smučarji zasedli prvih pet mest. Zmagal je Stephan Eberharter in si s tem že zagotovil mali kristalni globus v tej disciplini. Za njim so se zvrstili Fritz Strobl, Michael Walchhofer, Hannes Trinkl in Klaus Kröll.

Leta 2003 so Hrvaški rokometaši osvojili zlato kolajno na svetovnem prvenstvu na Portugalskem, potem ko so v finalu ugnali Nemčijo. Slovenija je osvojila 11. mesto.

Leta 2004 je švicarski tenisač Roger Federer postal najboljši teniški igralec na svetu - in pozicijo tudi obdržal naslednjih (rekordnih) 237 tednov.

Leta 2005 je umrl Nemec Max Schmeling, eden največjih boksarjev 20. stoletja. Rodil se je leta 1905, v karieri pa je od 70 dvobojev zmagal 56-krat. Njegovi borbi z Joejem Louisom sta spremenili boks in pomenita začetek velikega rivalstva med ZDA in Nemčijo. Schmelling in Louis sta se prvič spopadla leta 1936, Louis pa je takrat nepričakovano doživel prvi poraz. Čeprav je leto pozneje postal svetovni prvak, je imel Američan v mislih le, kako se bo maščeval. Zadoščenje je dobil 22. junija leta 1938. Adolf Hitler je Schmelingov poraz opisal kot sramoto. Zadnje trenutke dvoboja je celo preprečil radijski prenos.

Leta 2007 so se v Indoneziji začele najhujše poplave, kar jih je ta azijska država videla v zadnjih 30 letih.

Leta 2008 je alpska smučarka Tina Maze po igri novozapadlega snega, megle in sonca s štartno številko 47 senzacionalno prišla do zmage v smuku v St. Moritzu. To je bila prva slovenska ženska smukaška zmaga. Druga je bila Avstrijka Maria Holaus, tretja pa Švicarka Lara Gut.

Leta 2011 so protesti v Egiptu na deveti dan dosegli vrhunec - središče Kaira je spominjalo na vojno območje, ranjenih naj bi bilo nad 600 protestnikov, en človek naj bi umrl. Na trgu Tahrir, osrčju spopadov, so se spopadli protivladni nasprotniki s podporniki osovraženega predsednika Mubaraka.

Leta 2012 je ob severni obali Papue Nove Gvineje potonil prenatrpan trajekt, na katerem je bilo verjetno več kot 500 ljudi; utonilo je 321 potnikov. Trajekt je bil sicer registriran za 300 ljudi.

Leta 2014 je umrl z oskarjem nagrajeni igralec Philip Seymour Hoffman. Usodna so bila mamila. Najbolj znan je po vlogi Trumana Capoteja v filmu Capote, za katero si je prislužil štiri nagrade za najboljšo glavno moško vlogo: oskarja, bafto, zlati globus in nagrado Ameriškega igralskega ceha. Novo nominacijo za oskarja za stransko vlogo si je prislužil z vlogo v Wilsonovi vojni. V svojem življenju je pustil pečat tako v neodvisnih filmih kot tudi v velikih komercialnih uspešnicah. Igral je tudi na Broadwayu in osvojil dve nagradi tony.

...
Prijavi napako
Kazalo