Na današnji dan
Mansalu - Konec poti Nejca Zaplotnika
Pod pobočji Manasluja ob Nejcu počiva tudi Ante Bućan. Foto: Anže Čokl in Rok Vodišek
Barbra Streisand
Nikoli konvencionalna, a svoj čas velika lepotica: Barbra Streisand. Foto: EPA
Alberto Tomba in Jure Košir
Jure Košir je ob slovesu priredil odmevno tekmo legend, na kateri je bil tudi Alberto Tomba. Foto: RTV SLO
Marko Milič
Marko Milič je bil med najbolj zaslužnimi za to, da je bila Olimpija tretja v Evropi. Med drugim je že na začetku tekme proti Asvelu s silovitim zabijanjem razbil tablo. Foto: RTV SLO

Dodaj v

24. april: Manaslu je za vedno obdržal Nejca Zaplotnika

Na današnji dan
24. april 2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1983 je v Himalaji pod plazom v južni steni Manasluja umrl nepozabni alpinist Nejc Zaplotnik.

Rodil se je leta 1952 v Kranju.

Opravil je nad 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj po Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Veliko je plezal sam, izvedel je nad 30 prvenstvenih vzponov doma in na tujem, nekaj zahtevnih zimskih ponovitev in več ekstremnih smučarskih spustov.


Bil je med redkimi na svetu, ki so se povzpeli na tri osemtisočake: Makalu (1975), Gašerbrum (1977) in Everest (1979), vse po novih prvenstvenih smereh.

Njegova knjiga Pot velja za obvezno branje v svetu alpinizma.


Leta 1184 pr. n. št. so Grki s trojanskim konjem vdrli v Trojo.

Leta 1616 je umrl španski letopisec Garcilaso de la Vega, bolj znan kot El Inca.

Leta 1704 je začel izhajati prvi ameriški časopis The Boston Letter.

Leta 1731 je umrl angleški romanopisec Daniel Defoe. Njegovo najbolj znano delo je Robinson Crusoe.

Leta 1742 je francoski stotnik Rouget de Lisle v Strasbourgu zložil vojno pesem renske armade. Še istega leta se je preimenovala v marseljezo. To ime je dobila, potem ko so jo peli marsejski prostovoljci, ki so korakali proti Parizu.

Leta 1845 se je rodil švicarski pisatelj in Nobelov nagrajenec Carl Spitteler.

Leta 1866 je umrl slovenski slikar Josip Tominc. Proslavil se je s portreti, ki jih odlikuje psihološki realizem.

Leta 1898 je Španija napovedala vojno ZDA.

Leta 1915 se je z aretacijami armenskih intelektualcev v turških mestih uradno začel armenski genocid.

Leta 1916 se je v Dublinu začel eden največjih uporov Ircev proti Britancem, imenovan velikonočni upor.

Leta 1920 je policija med stavko železničarjev v Ljubljani ubila 14 ljudi, 30 pa jih je ranila.

Leta 1927 se je rodil novozelandski kemik in Nobelov nagrajenec Alan MacDiarmid.

Leta 1932 so na nemških volitvah v Prusiji, na Bavarskem, v Wurtenbergu in v Hamburgu zmagali nacisti.

Leta 1934 se je rodila ameriška igralka in pisateljica Shirley MacLaine.

Leta 1936 se je rodila angleško-ameriška igralka Jill Ireland.

Leta 1942 se je rodila ameriška pevka in igralka Barbra Streisand. V svoji bogati karieri je prejela številna priznanja, med njimi dva oskarja, pet emmyjev, častnega tonyja in osem zlatih globusov.

Leta 1952 se je rodil francoski modni oblikovalec Jean-Paul Gaultier.

Leta 1953 je angleška kraljica Elizabeta II. povzdignila Winstona Churchilla v viteza.

Leta 1967 se je rodil odlični hrvaški košarkarski center Dino Radja.

Leta 1967 se je sovjetski kozmonavt Vladimir Komarov ponesrečil pri pristajanju vesoljskega plovila in postal prva žrtev vesoljskih poletov. Sprva je bil nadomestni kozmonavt za odpravo Vostok 4, zatem pa je poletel v Voshodu 1. Na svojem drugem samostojnem poletu v Sojuzu 1 se je pri povratku in pristanku zaradi napake pristajalnega padala, ki se je zapletlo, smrtno ponesrečil. Po njem so med drugim poimenovali tako asteroid 1836 Komarov, ki so ga odkrili leta 1971, kot tudi ljubljanski astronavtsko-raketarski klub.

Leta 1972 se je rodil alpski smučar Jure Košir. Košir je prvi mednarodni uspeh dosegel na mladinskem svetovnem prvenstvu v norveškem Hemsdalu, kjer je leta 1991 postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. V članski konkurenci se je osredotočil na tehnične discipline, zlasti na slalom, kjer je hitro napredoval. Svoj prvi vrhunec je dosegel v sezoni 1993/94, ko je dosegel sploh prvo smučarsko zmago za reprezentanco samostojne Slovenije, na olimpijskih igrah v Lillehammerju pa je osvojil bronasto medaljo ter bil tretji v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. Tekmovalno kariero je zaključil s sezono 2005/06.

Leta 1983 je v Himalaji pod plazom v južni steni Manasluja umrl nepozabni alpinist Nejc Zaplotnik (rojen leta 1952). Njegova knjiga Pot velja za obvezno branje v svetu alpinizma. Opravil je nad 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj po Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Veliko je plezal sam, izvedel je nad 30 prvenstvenih vzponov doma in na tujem, nekaj zahtevnih zimskih ponovitev in več ekstremnih smučarskih spustov. Bil je med redkimi na svetu, ki so se povzpeli na tri osemtisočake: Makalu (1975), Gašerbrum (1977) in Everest (1979), vse po novih prvenstvenih smereh.

Leta 1990 je bil škotski otok Gruinard po 48 letih karantene tudi uradno razglašen za območje brez vraničnega prisada (antraksa).

Leta 1995 so izdelali še zadnji avtomobil znamke Chevrolet corvette ZR-1.

Leta 1997 je Smelt Olimpija na turnirju Final four v Rimu po zmagi proti Asvelu s 86:79 (54:35) osvojila tretje mesto. Najboljši strelec je bil Marko Milič s 17 točkami. Olympiakos pa je prvič postal evropski košarkarski prvak. V dvorani Palaeur je v finalu s 73:58 premagal Barcelono. Najkoristnejši igralec zaključnega turnirja David Rivers je dosegel 26 točk.

Leta 2004 je v svoji manhattanski rezidenci umrla ameriška kozmetičarka madžarsko-judovskega rodu Josephine Esther Mentzer, bolj znana kot Estee Lauder.

Leta 2004 so rokometaši Celja Pivovarne Laško poskrbeli za največji uspeh slovenskega ekipnega športa in postali zmagovalci Lige prvakov.

Leta 2005 je umrl nekdanji izraelski predsednik Ezer Weizman.

Leta 2005 je bil kardinal Joseph Ratzinger tudi slovesno umeščen kot 265. papež Rimskokatoliške cerkve. Ob inavguraciji je prevzel ime Benedikt XVI. Po osmih letih pontifikata se je odločil, da se zaradi šibkega zdravja umakne in odstopi z mesta poglavarja Rimskokatoliške cerkve.

Leta 2013 se je na obrobju bangladeške prestolnice Daka zrušila osemnadstropna poslovna stavba. Umrlo je 1129 ljudi, več kot 2500 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2014 je v starosti 87 let umrl eden osrednjih slovenskih slikarjev in grafikov Bogdan Borčić.

...
Prijavi napako
Kazalo