Ko smo oktobra poročali, da država že tri mesece zamuja z noveliranjem uredbe o mejnih vrednostih hrupa v okolju, so nam z ministrstva za okolje odgovorili, da potrebujejo zaposlene s specifičnimi znanji, teh pa nimajo dovolj. Neuradno smo izvedeli, da je strokovni sodelavec, ki ureja to področje, na dolgotrajni bolniški odsotnosti.

Ustavni sodniki so ministrstvu julija 2022 naročili, da mora uredbo, ki jo je sprejelo brez javne obravnave, spremeniti v enem letu. Zdaj, po pol leta zamude, smo dobili odgovor z Urada vlade za komuniciranje, da bo to urejeno do konca leta 2024, saj da so jo uvrstili v svoj program: "Strokovni sodelavec in delovna skupina, pristojna za to področje na ministrstvu, že izvajata vse potrebne dejavnosti, da se izvrši odločba ustavnega sodišča in za čimprejšnjo pripravo predloga uredbe."

Ignoranca države

Varuh človekovih pravic Peter Svetina že šest let opozarja na neustavnost uredbe: "Zame je to nespoštovanje pravne države. Ustavne odločbe je treba izvršiti in izvršiti jih je treba takoj, najpozneje pa v roku, ki ga postavi ustavno sodišče. To je ignoranca države."

Leta 2018 je vlada z uredbo o hrupu določila, da ceste z manj kot milijon vozili letno ne povzročajo hrupa, enako ne železnice z manj kot 10.000 letnimi prevozi, skladišča z manj kot 10.000 tonami letnega pretovora itn. Vse to so sprejeli brez javne razprave, opozarja varuh: "Mi neprestano opozarjamo, da ministrstvo za okolje ne spoštuje tega, da bi vključevalo javnost."

Uredba o mejnih vrednostih hrupa v okolju za leto 2018:

Namesto da bi se država osredotočila na zmanjšanje hrupa, je le zvišala mejne vrednosti, in to z razlogom, saj bi v nasprotnem primeru 180.000 Slovencev lahko vložilo odškodninsko tožbo zaradi preobremenjenosti s hrupom, kar bi državo stalo 200 milijonov evrov na leto.

Tako namreč piše v elektronskem sporočilu, ki so ga leto dni pred sprejetjem te uredbe z ministrstva za infrastrukturo poslali na ministrstvo za okolje. In še: "Predlagamo, da se iz uredbe izločijo določila, ki urejajo čezmernost obremenitev, saj lahko to predstavlja nevzdržen obseg odškodnin. Hkrati pa odškodnine ne prispevajo k manjši stopnji obremenjenosti prebivalcev s hrupom." Kot navajajo v elektronskem sporočilu, so najbolj s hrupom obremenjeni prebivalci Ljubljane in Maribora ter tisti, ki živijo ob pomembnih cestah in železnicah.