Gibanje se med drugim zavzema za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj v roku desetih let. Foto: BoBo
Gibanje se med drugim zavzema za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj v roku desetih let. Foto: BoBo

Med zahtevami so ozelenitev državnega proračuna, zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje do 2030 in zmanjšanje izpustov v prometu za 40 odstotkov do leta 2040.

Petero razdelanih zahtev

Vlada naj rešuje podnebne spremembe kot krizo svetovnih razsežnosti, je prvi ukrep, ki so ga pripravili v gibanju in ga bodo v petek naslovili na vlado, parlamentarne stranke ter druge relevantne skupine in posameznike. Izrekli so se za do okolja prijazen razvoj, nova kakovostna delovna mesta, čistejše in ohranjeno okolje, prijaznejša mesta za ljudi ter polnovredno in lokalno prehrano.

Zavzemajo se za skupnostne vrtove in druge kolektivne prakse. Foto: BoBo
Zavzemajo se za skupnostne vrtove in druge kolektivne prakse. Foto: BoBo

Konkretno so izpostavili spodbujanje elektrarn v skupnostni lasti, stanovanjskih zadrug s pasivno gradnjo, skupnostnih vrtov, somobilnosti in drugih kolektivnih praks. Za pripravo ukrepov naj vlada vzpostavi delovno skupino, sestavljeno iz vladnih in lokalnih odločevalcev, sindikatov, delodajalcev, okoljevarstvenikov, naravovarstvenikov in strokovnjakov, hkrati pa naj aktivira in vključuje tudi širšo javnost.

Druga točka, ki so jo oblikovali mladi, zahteva takojšnje ukrepe za ozelenitev proračuna in pospešen prehod v pravično, brezogljično in krožno gospodarstvo. Ob tem terjajo zeleno davčno reformo, ukinitev okolju škodljivih subvencij ter zelene in družbeno smiselne naložbe.

Tretji zahtevani ukrep je ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila "pravičen načrt" zaprtja Teša in Premogovnika Velenje najpozneje do leta 2030 ter načrt prehoda regije v zeleno in socialno prihodnost. Med drugim predlagajo posebni sklad za pravični prehod, v katerega bi se med drugim stekal del sredstev, zbranih z višjimi okoljskimi in ogljičnimi davki podjetij, pa evropska sredstva za prehod v nizkoogljično družbo ter del prihodkov iz evropskega sistema za trgovanje z izpusti.

Gibanje bi zmanjšalo količino mesa in živila obdavčilo glede na
Gibanje bi zmanjšalo količino mesa in živila obdavčilo glede na "okoljski odtis". Foto: Pixabay

Prehod na večinoma rastlinsko hrano
Zahtevajo tudi pospešen prehod na polnovredno, čim bolj lokalno in večinoma rastlinsko prehrano ter ukrepe za sonaravnejše kmetijstvo. V ta namen bi mladi preusmerili subvencije iz živinoreje v pridelavo trajnostnih pridelkov rastlinskega izvora. Do leta 2030 bi ukinili industrijsko živinorejo v Sloveniji, živila pa bi obdavčili glede na njihov okoljski odtis. Prehranske izdelke bi morali po mnenju gibanja označevati z informacijami glede vpliva njihove pridelave in izdelave na okolje.

Navsezadnje pa zahtevajo tudi 40-odstotno znižanje izpustov v prometu do leta 2040 glede na leto 2005. Ta cilj bi dosegli s spodbujanjem javnega prevoza, hoje, kolesarjenja, somobilnosti in drugih oblik trajnostne mobilnosti. Konkretneje omenjajo možnost znižanja števila parkirnih prostorov v središčih mest in spremembo vračanja stroškov prevoza na delo.

Sorodna novica Mladi pred Podnebnim štrajkom: "Gre za najpomembnejše vprašanje našega časa"

V petek "Podnebni štrajk" po številnih mestih
Omenjene ukrepe je gibanje Mladi za podnebno pravičnost objavilo na spletnem družbenem omrežju Facebook. Tam so objavili tudi podrobnejša navodila za protest v Ljubljani, ki se bo začel pet pred poldnevom na Kongresnem trgu in se prek Prešernovega trga podal do Trga republike. Morebitnim udeležencem so sporočili, naj, če nameravajo na Podnebnem štrajku piti ali uživati mamila, izvajati nasilje ali smetiti, ostanejo doma.
Mladi bodo sicer imeli priložnost svoje zahteve neposredno predati predsedniku vlade Marjanu Šarcu, saj bo ta predstavnike gibanja sprejel ob 14. uri. Ob Šarcu bo z mladimi govoril tudi državni sekretar ministrstva za okolje in prostor ter kandidat za novega okoljskega ministra Simon Zajc.

V Sloveniji so podnebne stavke napovedane v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Ormožu, Slovenskih Konjicah in Kamniku. Napovedi na spletnih družbenih omrežjih kažejo, da bo najbolj množičen shod v prestolnici, na katerem udeležbo napoveduje več kot 2.500 ljudi.

Akcije po vsem svetu
Po vsem svetu bodo shodi potekali v več kot 1.650 mestih v 105 državah, je na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisala pobudnica gibanja, mlada švedska aktivistka Greta Thunberg.

Podporo gibanju v njihovih zahtevah izrekli v društvu Gibanje TRS. Pred tem sta jih podprla že ministrstvo za okolje in prostor ter sindikat vzgoje in izobraževanja.