Bolezen ima lahko velike gospodarske posledice, predvsem zaradi posredne škode in izgub, ki nastanejo zaradi prepovedi premikov živali in proizvodov, tako na skupnem trgu EU-ja kot pri izvozu v tretje države, in tudi zaradi omejitev lova ter premikov surovin in izdelkov, ki izvirajo od divjih prašičev (kože, trofeje, meso, mesni izdelki, ipd). Ekonomsko škodo lahko povzroči tudi velik pogin. Foto: Pixabay
Bolezen ima lahko velike gospodarske posledice, predvsem zaradi posredne škode in izgub, ki nastanejo zaradi prepovedi premikov živali in proizvodov, tako na skupnem trgu EU-ja kot pri izvozu v tretje države, in tudi zaradi omejitev lova ter premikov surovin in izdelkov, ki izvirajo od divjih prašičev (kože, trofeje, meso, mesni izdelki, ipd). Ekonomsko škodo lahko povzroči tudi velik pogin. Foto: Pixabay

Zgibanko bodo prejela tudi lovska društva, veterinarska in kmetijska zbornica ter območni uradi inšpekcije uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Afriška prašičja kuga (APK) je zelo nalezljiva bolezen, ki lahko prizadene prašiče (domače in divje) vseh kategorij in starosti. Povzroča jo virus afriške prašičje kuge, za bolezen pa so značilne velike izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza v tretje države, so pojasnili na upravi za varno hrano. V preteklosti je bila bolezen omejena na afriške države, v zadnjih letih pa se je iz Gruzije in Rusije razširila še v baltske države in na Poljsko. APK je že vrsto let tudi na Sardiniji. Junija letos pa se je bolezen prvič pojavila pri divjih prašičih na Češkem.

Bolezen je sicer podobna klasični prašičji kugi in se pojavlja v štirih oblikah. Za perakutno in akutno obliko so značilni nenaden pogin, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, apatičnost, bruhanje. Za subakutno obliko je značilen milejši potek kot pri akutni obliki. Poginjajo predvsem mlajše živali. Do pogina ali ozdravitve pride v treh do štirih tednih. Za kronično obliko pa so značilne dihalne težave in abortusi, smrtnost pa je nizka.

Težko jo je nadzorovati
Bolezen se hitro širi, in sicer neposredno s stiki med okuženimi in zdravimi živalmi ali posredno s premiki živih živali, prek hranjenja z ostanki okuženih prašičev ali z izdelki, ki izvirajo od okuženih živali. Lahko se širi tudi prek npr. klopov, ki so se hranili na okuženih prašičih, in prek okužene opreme, vozil, objektov, obutve in obleke, itd., a se ne prenaša na ljudi.

Ob pojavu bolezni je zelo težko preprečiti njeno nadaljnje širjenje, dodajajo na upravi, preventiva pa vključuje predvsem omejitev oziroma prepoved vnosa in uvoza živih živali in proizvodov iz držav in regij, kjer je bolezen prisotna.

Ob pojavu bolezni v državi je treba takoj izločiti bolne in okužene živali, neškodljivo odstraniti mrtve živali, določiti območja z omejitvami in prepovedati premike živali ter čistiti in razkuževati prostore in opremo.