Kljub temu je ministrstvo za kmetijstvo pretekli teden podpisalo pogodbo z Letalskim centrom Maribor o sofinanciranju raziskovalnega posipanja točenosnih oblakov s srebrovim jodidom.

Za nedokazano učinkovito obrambo skoraj 80.000 evrov
Pogodba je sicer sklenjena do 30. septembra 2007, za kar bo ministrstvo za kmetijstvo letos namenilo 79.285 evrov, 35 štajerskih občin pa še 40.000 evrov, vendar pa naj bi se razsikovalno posipanje nadaljevalo do leta 2010 z namenom zbiranja podatkov in analize učinkovitosti tovrstne obrambe pred točo. Gre za posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom s pomočjo letal in se izvaja na območju severovzhodne Slovenije.

Vremenoslovci sicer opozarjajo, da letalska obramba pred točo ni dokazano uspešna. Možno je celo, da je v nekaterih primerih bolj škodljiva kot ne, so zapisali v izhodiščih Agencije za okolje o toči in obrambi pred njo februarja 2005. Enako mnenje je v petkovih odmevih zagovarjala tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je opozorila, da sama učinkovitost obrambe nikoli ni bila potrjena ter tudi teoretično ne more biti potrjena.

Brez točemernih poligovnov težko govorimo o učinkovitosti
Kot je za MMC pojasnil Tomaž Pliberšek iz Letalskega centra Maribor, težko govorimo o učinkovitosti ali neučinkovitosti letalske obrambe pred točo, dokler nimamo točemernih poligonov, ki bi tovrstne podatke lahko nudili. Trenutno je namreč podatkov premalo. Letalski center si zato prizadeva za vzpostavitev točemernih poligonov, ki bi dajali relevantne podatke. Točemerni poligon naj bi obsegal območje veliko 20 krat 30 kilometrov, vsako merilno mesto pa bi bilo veliko 2 krat 2 metra. Tako bi se lahko povezali s Hrvati in Avstrijci, ki tovrstne poligone že imajo.

Za opravljanje letalske obrambe pred točo je potrebno posebno letalo, agregati in plamenice, s katerimi se posipa točenosne oblake. Letalski center ima na voljo eno takšno letalo, ki pa ponoči zaradi morebitne nevarnosti ne leti. Posadko sestavljajo pilot in kopilot ter operater na zemlji, ki v letalsko kabino sporoča podatke z vremenskega radarja, je povedal Pliberšek.

Kako je z obrambo pred točo v tujini?
Na Hrvaškem in v Srbiji letalsko obrambo pred točo izvajajo z raketami, vendar postopke na Hrvaškem že ukinjajo. Podoben sistem letalske obrambe pred točo kot ga imamo v severovzhodni Sloveniji poznajo v Avstriji, kjer imajo na voljo 12 tovrsnih letal, financiranje pa je pri sosedih v rokah zasebnikov.

Ana Mušič