Okolje
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 1 glasov Ocenite to novico!
Vetrolom je decembra pustošil po vsej Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Dodaj v

Decembrski vetrolom povzročil za 133 milijonov evrov škode

Vlada se je seznanila z oceno škode
10. maj 2018 ob 17:50
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Neposredna škoda zaradi posledic poplav in močnega vetra sredi lanskega decembra je v 140 občinah znašala 132,77 milijona evrov, kaže končna ocena neposredne škode, s katero se je seznanila vlada.

Škoda na različnih objektih, gozdnih in državnih cestah ter vodotokih je presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov lanskega državnega proračuna, kar pomeni, da je presegla mejo za aktiviranje sredstev iz proračuna. Po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč je tako dosežena omejitev za uporabo proračunskih sredstev.


Največ škode na vodotokih
Zaradi posledic poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom lani je največja neposredna škoda nastala na vodotokih. Ocenjena je bila na dobrih 75 milijonov evrov, v gozdovih pa je dosegla dobrih 42 milijonov evrov. Na gradbeno-inženirskih objektih je bila 7,5 milijona evrov, na državnih cestah pa skoraj 3 milijone evrov.

Na stavbah je bilo škode za dva milijona evrov, na gozdnih cestah pa za dober milijon evrov, nastala pa je še na uničenih objektih, na kmetijskih zemljiščih, na železnici ter v parkih in vrtovih, ki so kulturna dediščina.

Škoda je nastala v dolenjski, gorenjski, koroški, ljubljanski, notranjski, obalni, podravski, prekmurski, posavski, severnoprimorski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski in zasavski regiji. Zdaj bodo pristojna ministrstva pripravila programe odprave posledic.

Na seji vlade je bil sprejet tudi sklep o imenovanju projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta drugi tir. Vlada verjame, da bo projektni svet prispeval k večji transparentnosti projekta. Člani sveta bodo imeli pravico do ločenih mnenj, s katerimi bodo seznanili vlado.

La. Da.
Prijavi napako
Komentarji
3athlonetz
# 10.05.2018 ob 22:32
Imam to nesrečo, da sem doživel in na lastni koži (tudi finančno) občutil že več vrst naravnih nesreč. Od poplav, toče, suše, žledoloma do - vetroloma. Ko sem šel pred kratkim na Uršljo goro, sem še približno 300 višinskih metrov pod vrhom iz velike jase opazil čudno praznino v gozdu nad menoj. Kasnejše prebijanje skozi gručo podrtih smrek je bilo za ljubitelja gozdnega življenja ena bolj stresnih izkušenj v naravi. Vedel sem, da je to od decembrskega vetroloma. Med hojo pod in nad podrtimi debli me je prevzelo skrajno pesimistično vzdušje. Ker razumem procese v naravi in se zavedam še vedno naraščajočega negativnega vpliva človeka na naravne procese, v tistem trenutku nisem videl svetle luči v predoru. In še je zdaj ne vidim. Sprašujem se, kam nas ženejo vse družbeno eksistenčne sile in kako uspeva majhnemu odstotku te družbe voditi in manipulirati ljudi. Ustvarjamo tok, ki teče odločno v napačno smer. Verjamem, da če bi vsi videli težave z istega vidika kot jaz, bi polovico teh bilo rešenih. Ekologija bi po mojem mnenju morala biti obvezen predmet v vsaj štirih razredih osnovne šole. Glavni problem v naši družbi pa je okoljska sociologija. Če nam to uspe pravočasno popraviti, še je nekaj upanja. Sicer pa ne vidim niti smisla v prepuščanju naših otrok temni prihodnosti.
zapravico
# 14.05.2018 ob 07:46
Le kam bo šel denar od lesa?
HOR
# 10.05.2018 ob 22:45
@3athlonetz
# 10.05.2018 ob 22:32
"...Kasnejše prebijanje skozi gručo podrtih smrek je bilo za ljubitelja gozdnega življenja ena bolj stresnih izkušenj v naravi. Vedel sem, da je to od decembrskega vetroloma. Med hojo pod in nad podrtimi debli me je prevzelo skrajno pesimistično vzdušje. Ker razumem procese v naravi in se zavedam še vedno naraščajočega negativnega vpliva človeka na naravne procese, v tistem trenutku nisem videl svetle luči v predoru. In še je zdaj ne vidim..."

...
Za začetek bi zadostovalo že malo gozdarskega znanja o tem, da smreka v slovenskem gozdu z razlogom ni avtohtona v tako velikem obsegu, kot je umetno nasajena sedaj...
Kazalo