Sadjarji bi za zaščito pred pozebo namestili oroševalne sisteme, a je pridobivanje evropskih sredstev zanje zaradi birokracije zelo zapleteno. Foto: Pixabay
Sadjarji bi za zaščito pred pozebo namestili oroševalne sisteme, a je pridobivanje evropskih sredstev zanje zaradi birokracije zelo zapleteno. Foto: Pixabay
Kako bo država pomagala kmetom po novi pozebi?

V Gospodarski zbornici Slovenije predlagajo sistemsko rešitev v obliki oroševalnih namakalnih sistemov, ki so se v tujini že izkazali kot učinkoviti. Gre za sistem cevi v sadovnjakih oziroma vinogradih, prek katerih pred napovedano pozebo začnejo pršiti vodo po drevju. Ta začne zaradi nizkih temperatur na njem zmrzovati in tako veje ter liste obda z ledom, ki učinkuje izolativno in tako obvaruje občutljive dele rastlin.

Direktor podjetja Evrosad in podpredsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Boštjan Kozole je ob tem dejal, da bi lahko velik del sredstev za postavitev takšnih sistemov pridobili pri evropskih virih, a je treba v tem primeru spremeniti nacionalni program razvoja podeželja, ki oroševalnih sistemov ne predvideva. To prinaša velike birokratske ovire, je poudaril. Prepričan pa je, da slovensko sadjarstvo brez tovrstnih ukrepov ne more preživeti.

Strošek postavitve oroševalnih sistemov po Kozoletovih ocenah sicer znaša od 8.000 do 10.000 evrov na hektar, k temu pa je treba prišteti še strošek zagotavljanja vodnega vira. Vode je v Sloveniji v večini delov leta dovolj, poleg tega pa se velika večina tako porabljene vode vrača v podtalnico, je poudaril.

Zaradi pozebe tretjina manj medu
Podatkov o konkretni višini tokratne škode na gospodarski zbornici še nimajo, je pa predsednik Strokovnega sadjarskega društva Slovenije Robert Veberič dejal, da so razmere v sadjarstvu "porazne" in da bo slovenskega sadja letos zelo malo. Kozole je dodal, da je verjetno poškodovanega 90 ali več odstotkov potencialnega pridelka, kar pomeni škodo v vrednosti od 50 do 60 milijonov evrov tržne vrednosti sadja.

Pozeba je močno prizadela tudi akacijo, na kateri po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča letos paše za čebele ne bo. Ker je tretjina slovenskega medu akacijevega, čebelarji tako pričakujejo za tretjino manj pridelka. Ob tem Noč čebelarje poziva, naj ustrezno poskrbijo za čebele, ki v hladnih razmerah porabijo veliko hrane.

Kako bo država pomagala kmetom po novi pozebi?