Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 0.0 od 0 glasov Ocenite to novico!
Zemlja
V Novem mestu in okolici je letos padlo rekordno malo dežja. Foto: BoBo

Dodaj v

Suša pesti jugovzhod Slovenije, obilnejše padavine niso napovedane

Suša se vleče vse od aprila
17. julij 2017 ob 14:53,
zadnji poseg: 17. julij 2017 ob 15:03
Ljubljana - MMC RTV SLO

Agencija za okolje opozarja, da se kmetijska suša, ki se vleče vse od aprila, močno zaostruje predvsem na jugovzhodu države, na Dolenjskem, delu Posavja (Krško-Brežiško območje) in v delu Bele krajine.

Izhlapevanje se bo ob prihajajočih dneh ponovno povečalo. Obilnejše padavine se ne obetajo, zato se bo stanje vodne bilance kmetijskih tal še poslabševalo, opozarjajo na agenciji za okolje (Arso).

"Ker traja sušni stres že celotno vegetacijsko obdobje, na izpostavljenih območjih na jugovzhodu države sušni stres ovira večji del kmetijske letine, tudi sadno drevje in vinsko trto, ki sušne razmere običajno premagujejo z globljimi koreninami. Najbolj je prizadeta koruza, znaki sušnega stresa pa so uvelost in zvijanje ter sušenje listov," so zapisali v sporočilu za javnost

Koruza po navedbah Arsa prehaja v generativne razvojne faze, metličenju ponekod že sledi, cvetenje in opraševanje. "V kombinaciji z visokimi temperaturami zraka, ki so napovedane za prihodnje dni, lahko pričakujemo, da bo vpliv sušnega stresa ojačal tudi vročinski stres. Kjer koruza že cveti, bo lahko moteno tudi opraševanje. Na udaru sušnega stresa pa so tudi zelenjadnice, ki jim je nujno potrebna pomoč z namakanjem ter buče z uvelimi listi in poznejše sorte krompirja, ki debelijo gomolje. Zgodnejše sorte zaradi prisilne dozoritve marsikje že izkopavajo. Zaradi izsušenih tal pa je ovirano tudi oranje nedavno požetih površin ozimin ter priprava tal in setev strniščnih posevkov," dodajajo v Arsu.

Rekordno malo dežja
V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 milimetrov dežja, kar je najmanj od leta 1961. Manj dežja je padlo v okolici, saj so pri letališču Cerklje ob Krki namerili 171 milimetrov. Vodni primanjkljaj od 1. aprila do sredine julija je v Novem mestu presegel 250 milimetrov, kar je slabše kot stanje v ekstremno sušnih letih 2013 in 2000.

Zelo suho je tudi na jugozahodu države, v Slovenski Istri in na obalnem območju, s primanjkljajem okoli 350 milimetrov, kar je podobno kot v letih 2015 in 2011. Največji primanjkljaj v tem obdobju so na Obali beležili leta 2007 (423 milimetrov).

Ugodna vodna bilanca v osrednji in SZ Sloveniji
Zelo suha je tudi vodna bilanca v severovzhodni Sloveniji in v delu Štajerske, kjer so lokalne padavine nekajkrat popravile stanje, vendar pogosto naredile še več težav z neurji in točo. Tudi drugod po Sloveniji je vodna bilanca negativna, z izjemo osrednje in severozahodne Slovenije, kjer pa je bilanca po navedbah Arsa ugodna.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
evaevi
# 18.07.2017 ob 09:14
Kaže se tudi učinek večdesetletnega gradbenega 'napredka' - sistemskega kanalskega
odvodnjavanja naših pokrajin, ki je privedlo do dveh ekstremov , do velikih suš in do velikih poplav.

Vodni zadrževalniki so nuja, za začetek bo treba (kot je Nemčija že storila) povrnit potoke in rečice nazaj v naravno obliko meandrov in močvirij in graditi jezove za ohranjanje meteornih voda.
Končno smo spoznali tudi tu, da je voda največja dragocenost!
windmaster
# 17.07.2017 ob 15:44
Pri nas ni bilo pravega dežja že več kot en mesec. Pride rahlo rosenje za pol urce in potem kak teden čisto nič. Pitna voda bo še ta teden presahnila, trave ni nič. Krave so se ponavadi pasle do konca septembra, letos je slabe paše še za kak teden ali manj... Potem mi bo pa nekdo rekel da subvencije rešijo vse težave.
penzl
# 17.07.2017 ob 15:56
@windmaster razne subvencije in odškodnine niti niso mišljene kot rešitev proti naravnim nesrečam. Denar lahko pomaga pri preživetju kmetije, ampak če ti suša uniči pašo ti nobena subvencija ne bo povrnila trave nazaj. Isto je z odškodninami, lahko ti povrne del izpada dohodka, nikakor pa to ne bo rešilo vzroka problema.

Dolgoročno bo šlo ogromno denarja za kurativo, namesto preventivo.
HOR
# 18.07.2017 ob 13:59
@kingestone
# 18.07.2017 ob 13:09

"...pa kaj spet so krivi ministri in vlada, če pa povprečen slovenček hoče vse njive pozidat?..."

Vlade in ministri so krivi, ker ne izvajajo ustreznih ukrepov preventive. Povprečni slovenček bi tudi rad imel avstrijsko plačo, pa je nima...
kingestone
# 18.07.2017 ob 10:27
jasna stvar. potoki in rege zregulirani da ja čimprej vse odteče v črno morje, nižine kjer bi se morala voda razlivat in namakat zemljo pozidane...

kaj potem sploh jamrate ??? če ste neumni boste pa trpeli...
kazam
# 17.07.2017 ob 17:08
Res ne pomenem tako suhega leta, ko pa že kaka kaplja pade pa začne pihat in smo spet na začetku.
Saj prav da je poletje podobno poletju ampak tole je pa naravnost noro imel smo že težka leta, kot 2003 ampak tole letos je res nevideno.

lp
paver
# 17.07.2017 ob 15:08
Pozeba, toča, suša. Potem pa bodi vesel!
TinkiPinki
# 19.07.2017 ob 11:06
Ljubljana solidno kolicino dezja kar ne pomaga dosti, saj takojsna vrocina z vetrom, vse posusi. Dvakrat dnevno zalivanje, kar pomeni strosek. Sonce vse zge in pozge.
kingestone
# 19.07.2017 ob 10:00
povprečen slovenček je bebast in zato tudi voli bebaste politike. nemogoče da bi bilo kaj drugače.
zato smo si sami krivi; ampak to ne dojame vsakdo...
kingestone
# 19.07.2017 ob 09:58
povprečen slovenček je preveč bebast da bi imel avstrijske plače. toliko o osnovah...

in ne, niso krivi ne vlada in ministri, sami smo krivi ker smo bebasti in neumni. ampak tebi to ne bo nikoli jasno
HOR
# 18.07.2017 ob 12:34
Okrog konca prejšnjega tisočletja so se v SLO začele (večkrat) pojavljati tudi bolj izrazite suše (1992,1993,...2000, 2001, zelo izrazita suša 2003, ..) in večja frekventnost (izrazitih) suš po 2006,...
Od leta 2000 pa narašča pa tudi SLO ekonomska škoda zaradi suš glede na BDP
LINK ali copy-paste v iskalnik
https://eucbeniki.sio.si/geo1/2509/4_3_3-7.jpg

Suše in poplave predstavljajo največji delež škode in ravno ta škoda se lahko zelo zreducira z ustrezno preventivo...!
Struktura ca ocenjene škode glede na vzroke nastanka elementarne nesreče v Slo 1994 - 2008.
LINK ali copy-paste v iskalnik
https://eucbeniki.sio.si/geo1/2509/4_3_3-6.jpg

Halo država in ministri, a bo že kaj glede tega, razen praznega govorjenja...!?

Je pa ekonomski obseg tovrstne škode v Evropi precej manjši, kot na primer v Amerikah ali Aziji, vendar večji, kot na primer v Afriki...
LINK ali copy-paste v iskalnik
http://infographic.statista.com/normal/chartoftheday_4114_the_natural_disasters_that_inflict_the_most_economic_damage_n.jpg
kotzi
# 18.07.2017 ob 09:10
s šo zelenjavo bom sel v trgovino...pa bo..kdo opa rab dež..tako razmislja veliko slovencev
kingestone
# 18.07.2017 ob 13:09
pa kaj spet so krivi ministri in vlada, če pa povprečen slovenček hoče vse njive pozidat?
Kazalo