Slovenija je leta 2013 sicer sprejela nacionalni program ravnanja s komunalnimi odpadki, vendar pa načrta ravnanja z odpadki, ki bi zajemal vse tokove odpadkov, še vedno ni. Prav tako še vedno ni programa preprečevanja nastajanja odpadkov, katerega cilj bi moral biti zmanjšanje količine odpadkov, ustvarjenih pri izvoru. Foto: EPA
Slovenija je leta 2013 sicer sprejela nacionalni program ravnanja s komunalnimi odpadki, vendar pa načrta ravnanja z odpadki, ki bi zajemal vse tokove odpadkov, še vedno ni. Prav tako še vedno ni programa preprečevanja nastajanja odpadkov, katerega cilj bi moral biti zmanjšanje količine odpadkov, ustvarjenih pri izvoru. Foto: EPA

Države članice bi morale načrte ravnanja z odpadki, ki so pogoj za porabo sredstev EU-ja, sprejeti do 12. decembra 2013. Slovenija je tistega leta sicer sprejela nacionalni program ravnanja s komunalnimi odpadki, vendar pa načrta ravnanja z odpadki, ki bi zajemal vse tokove odpadkov, še vedno ni.

Prav tako še vedno ni programa preprečevanja nastajanja odpadkov, katerega cilj bi moral biti zmanjšanje količine odpadkov, ustvarjenih pri izvoru.

Če Slovenija v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko Evropska komisija to zadevo predloži Sodišču EU-ja, so danes sporočili iz Bruslja.

Prvi opomin Slovenija dobila oktobra
Slovenija je prvi uradni opomin zaradi zamude pri pripravi programa preprečevanja odpadkov dobila oktobra lani, ko je okoljsko ministrstvo navedlo, da bo ta program del programa ravnanja z odpadki, ki naj bi ga vlada sprejela v tem mesecu. Tega še ni storila.

Namen programa za preprečevanje odpadkov je ta, da države članice EU-ja v njem opišejo obstoječe ukrepe za preprečevanje in ocenijo uporabnost ukrepov. Namen takih ciljev in ukrepov je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje, povezanimi z nastajanjem odpadkov.

Obvladovanje nesreč s kemikalijami mora v zakonodajo
Evropska komisija je danes poleg Danske in Luksemburga Slovenijo tudi pozvala, naj pošlje informacije o prenosu direktive o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (Seveso III), v domačo zakonodajo, kar bi morala storiti do 31. maja lani.

Tretja različica direktive Seveso, ki je začela veljati 1. junija lani, namreč upošteva številne spremembe v zakonodaji EU-ja, med drugim o razvrščanju kemikalij ter večjih pravicah državljanov do dostopa do informacij in pravnega varstva.

Potem ko so Danska, Luksemburg in Slovenija zamudili prvotni rok, je Evropska komisija julija lani vsem trem državam članicam poslala uradni opomin. Komisija zdaj pošilja obrazložena mnenja. Če omenjene države članice v dveh mesecih ne bodo ustrezno ukrepale, lahko komisija te zadeve predloži Sodišču EU-ja.