Vsako leto bi se s povečanim vlaganjem v fotovoltaiko v svetovnem merilu 'prihranilo' 1,4 milijarde ton emisij ogljikovega dioksida oz. 220 milijonov ton v EU-ju. Foto: MMC RTV SLO
Vsako leto bi se s povečanim vlaganjem v fotovoltaiko v svetovnem merilu 'prihranilo' 1,4 milijarde ton emisij ogljikovega dioksida oz. 220 milijonov ton v EU-ju. Foto: MMC RTV SLO

V Združenju slovenske fotovoltaične industrije pravijo, da se je zmogljivost sončnih elektrarn lani zvišala z začetnih 7,8 megavata na več kot 26 megavatov. Letošnja proizvodnja naj bi bila še bistveno večja kot lani, saj se vsakodnevno na distribucijsko omrežje priklapljajo novi fotonapetostni sistemi.

"Za dosego zaveze Slovenije k 25-odstotnemu deležu električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2020, so sončne elektrarne najprimernejša rešitev. Sončne elektrarne so namreč trajnostni energetski vir, ki je ekološko nesporen, cenovno konkurenčen in kot naložba finančno sprejemljiv za številne posameznike," pravijo.

Večja vlagajnja tudi v EU-ju
Sicer pa tudi iz Evropske unije prihajajo sporočila, da se bodo naložbe v fotovoltaiko do leta 2015 s sedanjih 25-30 milijard zvišale na več kot 35 milijard evrov letno, ugotavlja ta teden predstavljeno poročilo Solar Generation. EU bi lahko s tako pospešeno gradnjo sončnih elektrarn v letu 2030 zadovoljil 12 odstotkov, celotni svet pa devet odstotkov energetskih potreb.

Evropsko združenje fotovoltaične industrije in Greenpeace International ob tem pozivata politične odločevalce k ohranitvi sistemov podpor naložbam v fotovoltaiko. Najuspešnejša oblika podpore je zagotovljen odkup električne energije, proizvedene v sončnih fotonapetostnih elektrarnah. Takšen zagotovljeni odkup je že uveden na področju več kot 50 držav, vključno s Slovenijo.