Voda ni uničila le hiš, ampak tudi polja. Foto: Reuters
Voda ni uničila le hiš, ampak tudi polja. Foto: Reuters

Po podatkih oblasti so skoraj 3.000 ljudi oblasti rešile, 17 ljudi pa se zaradi poškodb zdravi v bolnišnici. Jez so še gradili, porušil pa se je zaradi obilnega monsunskega deževja, ki je povzročilo poplave. Voda je poplavila najmanj sedem vasi, saj se je razlilo pet milijard kubičnih metrov vode. Nekateri so se rešili tako, da so splezali na strehe hiš, drugi so se zatekli na lesene čolne.

Laoški premier Thonglun Sisulith je v redkem televizijskem nagovoru sporočil, da pogrešajo 131 ljudi in da so vsi državljani Laosa. Pred tem se je sicer ugibalo, da pogrešajo še več sto ljudi. Na prizadetih območjih so vojaki, ki žrtvam poplav delijo hrano. Pridružili so se jim tudi tajski reševalci. Na prizadeto območje pa je svojo reševalno ekipo poslala tudi Južna Koreja.

Nesreča se je zgodila v zelo odmaknjeni pokrajini Attapeu na skrajnem jugu te azijske države, v bližini meje z Vietnamom in Kambodžo. Ker gre za slabo dostopno območje, tudi reševalna akcija poteka počasneje. Zrušili so se pomožni jezovi, ki so varovali gradbišče projekta Sepjansko-Senamnovske hidroelektrarne (Se Piang in Se Namnou), ki jo gradijo laoška, tajska in južnokorejska podjetja.

Laos, ena redkih komunističnih držav na svetu in ena najrevnejših držav v Aziji, želi postati "vodna baterija Azije", zato gradi velike hidroelektrarne, elektriko pa nato izvaža sosedam, predvsem Tajski. V zadnjem času je država dokončala gradnjo kar 11 jezov, 11 jih trenutno gradijo, še več kot ducat pa načrtujejo. Okoljevarstvene organizacije že dolgo svarijo pred posledicami tako obsežne gradnje hidroelektrarn za okolje in tamkajšnje prebivalstvo.

Lani se je v severni pokrajini Laosa porušil jez na hidroelektrarni Nam Ao, ki je prav tako sprožil obsežne poplave.