Voda
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 14 glasov Ocenite to novico!
Čistilna naprava
Slovenija vsako leto prečisti več odpadne vode. Foto: BoBo
Reka
Čeprav je Slovenija bogata z vodnimi viri, po količini se namreč uvršča med bogate države, predsednica društva Marjetka Levstek izpostavlja, da "se moramo zavedati, da je pitna voda pravo bogastvo, ki ga moramo čuvati ne glede na to, da težav z njenim pomanjkanjem zaenkrat še nimamo." Foto: BoBo
Generalna skupščina Združenih narodov je svetovni dan voda razglasila leta 1993, da bi svetovno javnost opozorila na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi.
Stranišče
"Večina prebivalcev straniščno školjko še vedno vidi kot hiter način odvajanja ne samo tekočih, temveč tudi trdnih odpadkov," pravi Levstkova. Foto: Pixabay
VIDEO
Svetovni dan odpadnih voda

Dodaj v

Na odpadno vodo moramo gledati kot na vir surovin in energije

Svetovni dan voda pod geslom Ne uničujmo voda
22. marec 2017 ob 16:08
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na odpadno vodo ne smemo pozabiti, takoj ko odteče skozi odvodne kanale, temveč moramo nanjo gledati kot na vir surovin in energije, ob svetovnem dnevu voda, ki letos v središče postavlja odpadne vode, opozarjajo v Slovenskem društvu za zaščito voda.

Svetovni dan voda, ki poteka pod geslom Ne uničujmo voda, letos poudarja ponovno uporabo in poziva k zmanjšanju količine odpadnih voda. Več kot 80 odstotkov odpadnih voda, ki jih ustvarimo, namreč še vedno ostane neočiščenih ali jih ne uporabijo znova, kar je izgubljena priložnost. Odpadne vode bi lahko namreč z že zdaj dostopnimi postopki toliko očistili, da bi bile primerne za vse vrste uporabe.

"Ponovna uporaba vode je aktualna predvsem v industrijskih objektih, kjer z ustreznimi postopki predčiščenja del čiščene vode vrnejo v svoje tehnološke postopke. Tako zmanjšajo odvzem pitne vode in posledično odvajajo manj obremenjene odpadne vode v kanalizacijsko omrežje. Čiščena voda iz komunalnih čistilnih naprav vsebuje hranila, kot sta dušik in fosfor, zato bi se taka odpadna voda lahko uporabila za zalivanje vrtov," je poudarila predsednica Slovenskega društva za zaščito voda Marjetka Levstek.

Poleg tega lahko iz odpadne vode s toplotnimi izmenjevalci prevzamemo nekaj toplotne energije, v komunalni odpadni vodi pa je veliko celuloze, ki jo lahko v čistilnih napravah izločijo in uporabijo za druge namene. Tudi v prehrambni industriji bi lahko s premišljenimi postopki ločevanja iz vode izločili koncentrirane organske snovi, ki predstavljajo surovino za prehrano živali ali koncentrat za proizvodnjo bioplina, še naštevajo v društvu.

Slovenija vsako leto prečisti več odpadne vode
Ob tem je Levstkova opozorila, da čeprav čistilna naprava odpadno vodo prečisti do stopnje, ki je kar najmanj obremenjujoča in škodljiva za okolje in naravo, v čiščeni vodi še vedno ostajajo mikroonesnaževala (težke kovine, mikroplastika, hormonski motilci, ostanki zdravilnih učinkovin), ki jih čistilna naprava z biološkimi postopki ni uspela odstraniti (vsaj ne v zadovoljivi meri) in se lahko zopet pojavijo v naših virih pitne vode ali ostanejo vezani na usedlo blato čistilnih naprav.

Predsednik mednarodne nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard ob tem dodaja, da bi količino odpadne vode lahko zmanjšali "z zaprtimi tokokrogi, tako da se voda spet vrne v sistem, ne pa da se jo odvaja v kanalizacijo oziroma vodne vire".

Slovenija je sicer na dobri poti, saj vsako leto prečisti več odpadne vode, zato so "vodna telesa zdaj manj onesnažena, kot so bila pred leti". Ob tem poudarja, da so vse večje aglomeracije že povezane s kanalizacijskimi sistemi in čistilnimi napravami, ki odpadne vode prečistijo pred izpustom v okolje, še veliko dela pa je na področju "razpršene gradnje": vsi individualni objekti morajo do leta 2021 greznice zamenjati za male čistilne naprave ali nepretočne greznice.

Pomanjkljiv nadzor nad gradnjo greznic
V Sloveniji je po podatkih, ki jih je lani objavila Agencija za okolje (Arso), delež priključkov na komunalne in skupne čistilne naprave v letu 2014 znašal 58 odstotkov, kar pomeni, da slaba polovica prebivalstva še vedno uporablja greznice. Levstkova pravi, da greznice, če bi bile narejene po nemških predpisih, to je triprekatna in vodotesna greznica volumna okoli 20m3, ne bi predstavljale tako rekoč nobenega problema. "Iztoke takšnih greznic bi morali le ustrezno nadgraditi s sistemom filtracije ali infiltracije."

Ker pa pri nas gradnje greznic ni nihče nadziral, voda iz njih pogosto prenika kar v okolje. "Še vedno mi v ušesih zveni izjava občana s kraškega območja, da imajo tako dobro delujočo greznico, da je že 15 let ni bilo treba izprazniti. Tako nam je lahko hitro jasno, zakaj je pitna voda na kraškem področju tolikokrat fekalno onesnažena. Rok za zamenjavo teh minigreznic pa je – in to ne v našo občo korist - podaljšan do leta 2021," je povedala Levstkova.

Pomanjkljiv nadzor greznic izpostavlja tudi Bernard, ki pravi, da "greznice pogosto niso vodotesne, zato snovi pronicajo v podtalnico in naprej v vodna zajetja."

Veste, kaj spada v kanalizacijske odtoke?
Slovenijo veliko dela čaka tudi na področju osveščanja gospodinjstev, ki še vedno ne vedo, kaj spada v kanalizacijske odtoke. "Večina prebivalcev straniščno školjko še vedno vidi kot hiter način odvajanja ne samo tekočih, temveč tudi trdnih odpadkov," pravi Levstkova. V straniščni školjki se tako še vedno izredno pogosto znajdejo ostanki hrane, sanitarni odpadki, tkanine, farmacevtski odpadki, agresivna čistila, ostanki barv, v straniščno školjko pa se še vedno preveč pogosto zliva odpadno jedilno olje. Slednje v kanalizaciji povzroča težave pri odvajanju odpadne vode, zahtevnejši pa so tudi postopki čiščenja odpadne vode v čistilnih napravah.

Z Levstkovo se strinja tudi Bernard, ki pravi, da "država očitno premalo informira prebivalce, kaj je odpadek, ki sodi v kanalizacijo, in kaj je tisti odpadek, ki sodi na deponije".

Ravno zaradi tega, da bi ljudje spoznali, da v straniščno školjko ne sodi kar vse, so v ljubljanskem javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija začeli s kampanjo Stranišče ni smetišče, s katero želijo prebivalce spodbuditi k odgovornejšemu vedenju in zmanjšati količine odpadkov v kanalizacijskih odtokih. Pred ljubljansko mestno hišo so postavili inštalacijo, ki prikazujejo tiste odpadke, ki najpogosteje pristanejo v kanalizaciji, čeprav tja ne sodijo.

Sabina Janičijević
Prijavi napako
Komentarji
luckyss
# 22.03.2017 ob 16:47
Na odpadno vodo moramo gledati kot na vir surovin in energije

Res je....in komunala nam bo začela plačevati naše "produkte" ;)
1upanje
# 22.03.2017 ob 17:55
Na odpadno vodo moramo gledati kot na vir surovin in energije

naše komunale pa ta vir mečejo stran oz. v reke ... svašta :)))
jureimacure
# 22.03.2017 ob 19:49
Vlažilni robčki so največji problem. Jedilno olje lahko natočiš v starega golfa :D ( malo bo po pomfriju dišalo - šala.
mooodeeel
# 23.03.2017 ob 17:08
Tole gre ze rahlo cez vse meje. Kuhinjsko olje je rastlinskega izvora, okej, ce je problem da se tezje prepuca pomesan v odpadno vodo, je potem morda bolje, da ga zlijem v zemljo? Ne vem kako bi lahko s tem skodoval!

Te ideje da ga bom zbiral v kanti in potem odpeljal na Dinos so pa naravnost idiotske. Cisto vse hocejo "outsourcat" gospodijnstvom, medtem ko racuni za snago in kanalizacijo ne grejo kaj prav dosti navzdol....klinc jih gleda, zakaj vas placujemo!
"krvodajalec"
# 23.03.2017 ob 00:59
To je najnovejši vir energije - rjava energija!
nonparel
# 22.03.2017 ob 20:12
Opa, nekateri še celo javno priznajo, da preko sekreta fojtrajo podgane. Da se ja še bolj namnožijo.
IzgubljenaDuša
# 22.03.2017 ob 18:59
kuhinjsko olje nikol ne zlivam v školjko ampak jo zlijem v 2l flašo in pustim zuni pr smeteh kr tud sam nvm kam nj z njim? odvečno hrano občasno odplaknem ampak ne trdo
presenečen
# 07.05.2017 ob 21:08
@luckyss

hvala za vse duhovite in pozitivne komentarje!
nuLanuLanuLa
# 22.03.2017 ob 19:38
Torej čimveč osnazevanja in smetenja ? To namiguje naslov.
Torek
# 22.03.2017 ob 19:17
Koliko vode bi se prihranilo šele z ozaveščanjem ljudi, da se avto pere le, ko je resnično umazan in ne prav vsako nedeljo, z namenom razkazovanja in tihe želje, biti opažen, kot uspešen prebivalec malega mesta. Je pa res, da se, že pri krajši vožnji z mestnim avtobusom, zlahka opazi ozaveščenost nekaterih, da je voda pravo bogatstvo. Tu moram prebivalce velikih mest pohvaliti.
Abndbn
# 22.03.2017 ob 17:57
Glede kuhinjskega olja. Priznam,tudi jaz ga spuščam v stranišče.
Ampak kam bi ga pa naj drugam? Res nimam prave ideje.
Grob
# 23.03.2017 ob 07:13
jaz pa olja uporabim neverjetno malo.en liter Vital olja porabim v 3 ali 4 mesecih.morda celo več.pomfrija ne pečem.za ostalo je pa itak minimalna količina olja potrebnares pa je da se odpadnega olja ne bi spomnil preliti v plastenko..bom se naslednjič spomnil kaj takšnega v tej smeri
vojnaslo91
# 22.03.2017 ob 19:34
Levstkova pravi, da greznice, če bi bile narejene po nemških predpisih, to je triprekatna in vodotesna greznica volumna okoli 20m3, ne bi predstavljale tako rekoč nobenega problema.
------------------------------
Kakšni nemški standardi??? Tukaj je Balkan, Balkanci in balkanske navade!!!
mooodeeel
# 22.03.2017 ob 17:57
A tretja slika je simbolicna? Ne poznam nikogar ki bi mel tako skret skolko
zlobniCO2
# 22.03.2017 ob 21:09
olje zbiraš v kanto in potem oddaš na najbližji zbirni center za odpadke
Kazalo