Vreme
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.6 od 12 glasov Ocenite to novico!
Toča
Posledice neurja v Pomurju 2. maja 2018. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Kakšne so rešitve za zašč...
VIDEO
Toča dodobra stolka pride...

Dodaj v

Neurje s točo močno prizadelo nasade in poljščine v Pomurju

Prve ocene škode bodo znane v prihodnjih dneh
3. maj 2018 ob 13:16
Murska Sobota - MMC RTV SLO, STA

Neurje s točo, ki je v sredo popoldne zajelo celotno Pomurje, je povzročilo veliko škode v kmetijstvu, tako v trajnih nasadih kot na poljščinah.

Strokovnjaki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota so na terenu, prve ocene škode pa bodo znane v prihodnjih dneh, je povedal direktor zavoda Franc Režonja.

Pomurje sta v sredo popoldne in zvečer prizadeli tako neurje s suho točo kot tudi neurje s točo in dežjem ter močnimi nalivi z od 40 do 150 milimetrov padavin na kvadratni meter. Pokrajina je različno prizadeta, najbolj pa osrednji, nižinski del Prekmurja, je opisal Režonja.

Suha toča je največ škode povzročila v trajnih nasadih, močni nalivi pa so zalili mnoge kmetijske površine in nekatere so še danes zalite.

Najbolj so poškodovani trajni nasadi vinogradov in sadovnjakov ter najbolj izpostavljene poljščine, to so rž, ječmen in pšenica, ki so že začele delati klase. Prizadeta je tudi oljna ogrščica, pa tudi nekateri nasadi česna in čebule. Toča je naredila številne mehanske poškodbe, ki jih ni mogoče popraviti med vegetacijo, je pojasnil Režonja.

Za ocene škode bo po njegovih besedah treba počakati še nekaj dni, zdaj pa že potekata zbiranje podatkov in svetovanje na terenu. Zagotovo pa je škoda velika, je dejal Režonja in dodal, da nihče ni pričakoval takšne toče in takšnega neurja na začetku maja.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
eMZe
# 03.05.2018 ob 14:45
mihče nado naša omladinska
A mi posodiš, da proti toči, poplavi, suši, zmrzali, ptičem, plesni in hroščem zavarujem 1 hektar sadovnjaka in 20 ha njiv? Vrnem iz dobička pri prodaji. Če mi v 30 letih ne rata, ti pa prepišem delež na zaščitni opremi.
Tako čez palec je kvadratni meter protitočne zaščite sadovnjaka ene 3 EUR (minimalno materiala, moji žulji in čas), njiva pa pride okoli 1 EUR. Skupaj slabega četrt milijončka.

Potem pride še namakanje in odvodnjavanje.
Najcenejša cev za namakanje pride 20 centov na meter, samo je porabiš malo več. Drugače so okoli evro.
Za predlansko in lansko zmrzal bi se splačalo postaviti pršilce. Za sadovnjak skoraj džabe, okoli 10.000. Aja, pa vodovod do tja, morda še ogrevanje.
bgyorek1
# 03.05.2018 ob 14:34
mihče

predvidevam da si iz ljubljane,če bi kdaj v živvo videl njivo pol bi razumel zakaj nimajo ljudje protitočnih mrež
alcatraz
# 03.05.2018 ob 13:48
Vsaj tisti kmetje tako naredijo, ki dejansko trgujejo s svojim blagon ne pa čakajo na neurja in sušo da lahko potem vlečejo subvencije

Subvencije zaradi škode na pridelkih so kozlarija brez primere.
Morali bi sofinancirati namakalne sisteme in zaščite proti toči, poleg tega spremljati in spodbujati kulture, ki pri nas dobro obrodijo, pa jih nimamo dovolj za samooskrbo.
tole čakanje kdaj bo poplava toča al pa mraz, zato da se kasira, je brezveze.
samogledam
# 03.05.2018 ob 13:42
mihče....problem je v visokih stroških postavitve mreže in problem je, da Pomurje nima dovolj vode niti za prehrano, kaj šele za namakanje.
oziris.va
# 03.05.2018 ob 13:48
@samogledam: zakaj potem sanjarjenje o hitroelektrarnah?
Etienko
# 03.05.2018 ob 14:38
@mihče....ti pa si živi primerek naše politike....vedno nekaj na pamet,pa totalno mimo
gz4468
# 03.05.2018 ob 14:45
In koliko mislis da stane nakup in montaza mreze za nekaj sto tisoc kvadratnih metrov? Vecji slovenski kmetje imajo tudi po nekaj miljonov kvadratnih metrov obdelovalne zemlje.
galoper
# 03.05.2018 ob 13:49
@mihče # 03.05.2018 ob 13:38
Kmetje obdelujejo njive, ne vrtičke.
Čudno, da ni podatkov o stolčenih avtomobilih.
Kouvran
# 03.05.2018 ob 15:22
eMZe, najboljši vodohrami so mokrišča, rokavi rek, meandri. Te so zasipali, ker so vzdrževanja bili strošek pri ministrstvu za okolje. Zdaj je strošek samo pisarna, miza in stol in en birokrat na njem.
Po naravni danosti je Prekmurje vodnato, ampak so ga izsušili, ker so mu kradli zemljo.
Prav ti piškurji, ki so delali agromelioracije, ti bi zdaj spet namakali. Odpri se Zemlja !!!
Lešnik
# 03.05.2018 ob 14:30
Zgodaj je začelo klestiti kar verjetno pomeni, da bo letošnje poletje še burnejše od lanskega.
Pri nas je bilo dopoldan še lepo, sedaj je že precej vetrovno, če ne prej bo zvečer zopet huda ura.
los-t
# 03.05.2018 ob 17:20
Ste navalili na mihca...kaj pa ko kmet ki dobiva subvencije na svojo njivo pride s pol miljona vredno mehanizacijo, za v cerkev ima seveda mercedesa nevemkireklase, hiša in poslopja zgledajo ko grad, nekoristna ampak lepa ograja okol posestva je koštala nekaj desetisočakov, shramba pa polna klobas in vina...res je, delajo cel dan, praznikov in vikendov ni, spoštovanje, ampak skoz jamrat čez državo in vreme pa tud ni treba...
democenzus
# 03.05.2018 ob 17:14
pa sej zracni prostor je preobremenjen, vsi politiki gredo z avioni na podnebno konferenco, recimo vsi kolesarji in njihovi postrezki reklamirajo zdrav duh, med etapami bodo pa z avioni potoval v giro do italija, da ne recem futbal kosarka, sam fijakajo se kr neki, zrak je tako slab, ko pomislim sam na vojne bombe, kje se sele vaje in manevri, kresovi za bv, kaj vse je v zraku, pade dol, pa tud ce je prah, se veze z vlago, ce pa se experimentira in nekaj natolcuje glede co2, pol pa ne vem zakaj se ne ukine coca cole z co2, s pridom ga tudi uporabljajo v vrtnarstvu recimo
kotzi
# 04.05.2018 ob 07:44
kmet dobiva subvencije..ja in..jankovicu se pa odpisejo miljoni..ja in..pa se noben ne zgraza...mestnemu cloveku se lahko vse odpise...a ne
veselo-na-delo
# 04.05.2018 ob 00:52
Vsaka vas ima svoj sistem obrambe pred točo, samo vsi raje gledajo v nebo kaj jim bog pošlje,
kot pa bi samo stopili do cerkve/kapelice in tam vključili zvonjenje.
Nekateri to že koristijo, drugi pa bi raje pločevino s strupom pošiljali tja, kjer je smrt bilizu.
Bivši uporabnik
# 03.05.2018 ob 18:55
"Ko bo toča sredi februarja nekateri še vedno ne bodo verjeli, da so to posledice globalnega segrevanja."

Če verjameš ali ne, v Grazu je bila letos že toča nekje v februarju ali do sredine marca. Nekaj dni je šel sneg, potem se je raztopil in takoj tretji malo toplejši dan je šla toča. Sicer z malim premerom, ampak vseeno.... Pa potem v Grazu toča in močni nalivi tudi v sredini aprila. To je počasi že neverjetno...
janezvalva
# 03.05.2018 ob 18:36
že dlje časa ne najdem več lušt paradajza v interšparu. korelacija?
mihajloo
# 03.05.2018 ob 17:05
Tropsko vreme začenši z mesecem aprilom.
Soparno da komaj dihaš, popoldne pa nevihte z sodro ali še huje, s točo.
Ko pa bo julija/avgusta pritisnilo 38C, pa v najbližjo prodajalno po klima napravo in problem je rešen.
Še bolj bo razkrivalo strehe kot jih je pred letošnjo zimo orkanski veter v 1/3 Slovenije in še bolj bo klestila toča. Trend ekstremov gre na žalost v to smer.
pero-perica
# 03.05.2018 ob 16:35
democenzus-se spomnim v stari jugi rakete proti toči in celo meterološki radar. samo se ne morem spomnit kje.kolikor se spomnim so tiste rakete naredile več škode kot koristi.spomnim se posnetkov ,ko so priletele na balkone skozi okna v hiše.mogoče je danes tehnologija kaj napredovala.verjetno bi moral izpraznit ves zračni prostor
kazam
# 03.05.2018 ob 16:31
V takih primerih kot je ta zgoraj in da ne gre za trajne nasade je edina rešitev zavarovanje pridelka. In imeli smo dokaj soliden sistem zavarovanja dokler ni prišlo do parih večjih škodnih izplačil od takrat je pa šlo vse v maloro. Zvarovalnice so začele občutno zviševat premije in zaostrovat pogoje (npr. koruzo ti mora stolč vsaj 25% da si upravičen do izplačila -odbitna franšiza...vemo pa da je 80% škodnih zahtevkov v tem rangu), kaplja čez rob so pa bile same ocene škode. V glavnem sistem se je podru čeprav je bil dobro zastavljen.. država namesto da bi izplačevala pomoč ob takih dogodkih je subvencionirala zavarovalne premije, naloga kmeta pa je da svojo proizvodnjo zavaruje ker poznejše pomoči z strani dražve ne bo.

lp
Simon3333
# 03.05.2018 ob 16:28
@HOR
just for info... diplomska naloga je stara 11 let, podatki na katerih je bila osnovana pa najbrž še kakšno leto več :)
kotzi
# 04.05.2018 ob 07:41
a ni tam Židan doma..a je pozabil na prekmurje al kaj
baabu
# 03.05.2018 ob 20:08
količina padavin se izrazi v mm ali L/m2. 10 mm na kvadratni meter je enako kot 10 mm na kvadratni kilometer.
HOR
# 03.05.2018 ob 15:34
@KLIPAN
# 03.05.2018 ob 13:50
"...Ko bo toča sredi februarja nekateri še vedno ne bodo verjeli, da so to posledice globalnega segrevanja.
Bodo rekli da pada malo večji sneg, ker je zima je seveda pomrznil in da je vse to normalno.
Čeprav prej to nikoli ni blo normalno..."


...
Pretiravanje in alarmiranje brez podlage...!
V primerjavi obdobja med 1991 do 2004 z referenčnim obdobjem med 1961 1990 povprečno ni mogoče ugotoviti bistvenih razlik oziroma prostorskih zakonitosti v času glede toče na ravni celotne Slovenije.
Več primerov toče je na Goriškem, na Notranjske J od LJ, v delu Karavank in ozkem pasu na Kozjaku.
Manj primerov toče pa je na J Julijski alp, velikem delu Štajerske in Prekmurja, ter v Beli krajini in okolici...
Skratka nobenih jasnih enoznačni bistvenih sprememb glede toče v Sloveniji, kjer je toča najpogosteje od maja do septembra...
VIR... (stran 21)
2013
eMZe
# 03.05.2018 ob 14:51
Oziris
Hidroelektrarna je vodohram, ki pride prav (tudi) za namakanje. Ne PORABLJA vode.
Če vodohrama ni in je 3 mesece suša pri +35° C, je suša ZARES.

Iz osnovne šole se morda kdo spomni, da ima Pomurje zmerno celinsko podnebje in da je celoletni dež med 600 in 1000 milimetri, običajno največ poleti. Nič jim ne pomaga, če je včeraj padlo 15 % letnega dežja, ker je odtekel.
Kouvran
# 03.05.2018 ob 14:31
Gas in dolge luči, za to ni potrebno pameti.
HOR
# 04.05.2018 ob 00:46
@Simon3333
# 03.05.2018 ob 16:28
@HOR
"..just for info... diplomska naloga je stara 11 let, podatki na katerih je bila osnovana pa najbrž še kakšno leto več :)..."

...
Just for info +
Diplomska naloga zajema obdobje 14 let od 1991 do 2004, kar je ca čas dokaj strmega globalnega segrevanja in rasti CO2 ter ga primerja s časom 30 let med 1961 do 1990 ter v času bolj strmega globalnega segrevanja in rasti CO2 po 1991 ne najde bistvenih razlik ali naraščanja toče...
V tem tisočletju je stopnja segrevanja nekaj manjša, po 2016 do sedaj pa se globalno ohlajamo, oziroma lahko vidimo linearni trend global.ohlajanja zadnja 4 leta...(če se bomo še ohlajali pa bo mogoče res spet več toče...!)
Skratka podatki, ki jih imam na voljo za Slovenijo ne kažejo povečanja toče v času močnejšega segrevanja in rasti emisij CO2...
Iz primerjave podatkov iz Georafskega vestnika Yu 1986 in Hidrometeorološkega zavoda RS pa je razvidno, da je bilo v Slo več toče med 1951-1970 (obdobje globalneg ohlajanja), kot na primer med 1981 - 1995 (obdobje segrevanja)...

In kje so podatki, da je od 2004 do sedaj več toče, kot na primer v času global. ohlajanja med 1951-1970!?

---
Toča je lahko tudi zelo usodna, saj je leta 1986 v Bangladešu umrlo 92 ljudi, posamezna zrna toče pa so tehtala več kot kilogram.
Leta 1984 je toča z orkanskim neurjem prizadela München. Ogromna zrna premera do 10 cm in 300 g teže so padala v pasu 250 km. Poškodovanih je bilo 700.000 hiš in 200.000 avtomobilov. Več kot štiristo ljudi je bilo ranjenih, a smrtnih žrtev k sreči ni bilo. Glede na povzročeno gmotno škodo je to neurje drugo največje na svetu. (IV)
Močna toča z veliko škodo je bila v Nemčiji tudi leta 2013.
Na Kitajskem pa je leta 1902 padala toča s premerom 21 cm in maso 4,5 kg...

Zadnje čase pa nič podobnega s tako močno ali močnejšo točo...!?
KLIPAN
# 03.05.2018 ob 13:50
Ko bo toča sredi februarja nekateri še vedno ne bodo verjeli, da so to posledice globalnega segrevanja.
Bodo rekli da pada malo večji sneg, ker je zima je seveda pomrznil in da je vse to normalno.
Čeprav prej to nikoli ni blo normalno.
democenzus
# 03.05.2018 ob 16:22
To so chemtraili, sej pa ja gledate v nebo. bom dal banalni primer, ce proti toci lahko izstrelijo raketo, z neko kemijo jodidov, da se ledeni kristali ne tvorijo, prav tako lahko dodajo spojino oz aerosole, da se prav ta led ustvari. res je vse narava in se dogajajo nevihte, ce v oblak spustijo grafit, je veckratnik strel visji od povprecja.........koprenasta ja......
dečko
# 03.05.2018 ob 15:19
@ mihče, čist pav ti dam, jamrat pa subvencije vlečt do nam najbolje gre od rok. Če ne znajo gospodart z zemljo nj jo pa prodajo in grejo u fabrko delat
mihče
# 03.05.2018 ob 13:38
Vsako leto jim vse zbije pa vsako leto potem jamrajo kako jim je vse zbilo pa kako jim je suša vse vzela, živijo pa od subvwncij države. Vsak pameten kmet bi si kupil protitično mrežo in uredil namakanje. Vsaj tisti kmetje tako naredijo, ki dejansko trgujejo s svojim blagon ne pa čakajo na neurja in sušo da lahko potem vlečejo subvencije
Kazalo