Z odstranjevanjem naplavin in čezmerne zaraščenosti so na 185 lokacijah omogočili večjo pretočnost rek in s tem preprečili izlivanje vode iz strug. Foto: BoBo
Z odstranjevanjem naplavin in čezmerne zaraščenosti so na 185 lokacijah omogočili večjo pretočnost rek in s tem preprečili izlivanje vode iz strug. Foto: BoBo

Številne kraje po skoraj vsej Sloveniji so v zadnjih letih na račun močnih padavin prizadele poplave. Zato je bil pred časom izdelan akcijski načrt za protipoplavno varnost in prvi sklop ukrepov je predvideval čiščenje strug in urejanje brežin različnih vodotokov, čemur je vlada namenila 12 milijonov evrov. Polletni rok za izvedbo del se je iztekel konec maja in na agenciji za okolje (Arso), ki je z vladnim sklepom prevzela izvedbo nujnih interventnih del, so se pohvalili, da jim je uspelo s predvidenimi sredstvi dokončati vsa fizična dela na 185 od 187 predvidenih lokacij.

Tako so po besedah generalnega direktorja Arsa Joška Kneza z odstranjevanjem naplavin in čezmerne zaraščenosti preprečili izlivanje vode iz strug. V posameznih primerih pa so uredili in dvignili brežine vodotokov in preprečili nadaljnje erozije.

Vodja Urada za upravljanje z vodami Tomaž Pogačar je povedal, da so tako uredili 15 lokacij na območju Drave, 8 na območju Mure, 25 na področju Savinje, 7 na spodnji Savi, 66 na srednji Savi in 36 na zgornji Savi, kjer je največ hudourniških lokacij. Na območju Soče so opravili dela na 11 lokacijah in 17 na področju "jadranskih rek".

"Sama protipoplavna varnost s tem ni povečana. Ne gre za ukrepe, ki bi na daljši rok izboljšali protipoplavno varnost. Res pa je, da v takšnem letu, kot je bilo lani, ti ukrepi pomenijo, da pri nalivih ne bi bilo poplav. Če teh ukrepov ne bi bilo, bi na nekaterih mestih vodotoki prestopili bregove," je opozorila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki pričakuje tudi skorajšnji sprejem novega zakona o vodah, ki naj bi učinkoviteje uredil upravljanje voda v Sloveniji. Ministrica Majcnova je tudi poudarila, da se bo sama bolj zavzela za pridobivanje sredstev za protipoplavne ukrepe, saj je za učinkovito protipoplavno varnost na letni ravni potrebnih okoli 25 milijonov. Za letos imajo trenutno na razpolago le 8 milijonov.

Učinkovitejše pobiranje koncesij
Kratkoročni ukrepi za financiranje in tekoče urejanje voda so del 2. sklopa akcijskega načrta za protipoplavno varnost, medtem ko 3. sklop predvideva dolgoročne ukrepe za celovito področje upravljanja voda. Koliko naj bi stali in kako do sredstev, na ministrstvu za okolje in prostor nimajo natančnih ocen. Ministrica Majcnova pa je še opozorila, da bo del sredstev za protipoplavne investicije mogoče počrpati iz t. i. Junckerjevega načrta za zagon evropskega gospodarstva.

Med predvidenimi ukrepi za večjo učinkovitost upravljanja voda je tudi ustanovitev direkcije za vode, v katero bo vključen del Arsa, ki se ukvarja z vodami, del inštituta za vode in del okoljskega ministrstva. Z novim zakonom o vodah pa naj bi uredili tudi učinkovitejše pobiranje koncesnin za uporabo vode (termalna voda, voda za pijače, za namakanje …), s čimer se bo polnil sklad za vode.