Dva meseca po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima, ki se je zgodila 11. marca lani, je skupina znanstvenikov na desetih različnih območjih na Japonskem zbrala 144 primerkov odraslih metuljev. Te so nato razmnoževali v laboratoriju, ki je 1.750 kilometrov oddaljen od žarišča izliva radioaktivnih snovi iz elektrarne v naravo in naj bi bil torej manj izpostavljen sevanju.

Kot poroča britanski medij BBC, je profesor Džodži Otaki z univerze Rjukjus v Okinavi dejal, da so znanstveniki do zdaj živeli v prepričanju, da so žuželke odpornejše na radioaktivnost, zato so jih rezultati presenetili.

V raziskavi, ki so jo objavili v reviji Scientific Reports, so ugotovili, da so imele prve generacije v laboratoriju izleženih metuljev morfološke nepravilnosti - te so bile še posebej očitne na metuljih, ki so živeli na območju Fukušime. Imeli so manjša krila in nenavadno razvite oči ter deformirane tipalke, ki jih metulji uporabljajo za orientacijo v okolju in iskanje svojih družic.

Morfološke spremembe metuljev
Čez pol leta so znova zbrali primerke metulje z desetih območij. Druga generacija metuljev, ki se je izlegla po nesreči v Fukušimi, je imela dvakrat bolj izrazite morfološke spremembe. Znanstveniki so svojo trditev, da so morfološke spremembe metuljev posledica tako njihovega prehranjevanja z radioaktivno hrano kot s prenosom genetskega zapisa, potrdili tudi z laboratorijskimi preiskavami.

Japonski znanstveniki zelenomodrega metulja (Zizeeria maha) preučujejo že več kot deset let. Poimenovali so ga tudi kot ''kazalnih okoljskih sprememb'', saj omenjeni metulj živi tudi v mestnih vrtovih in parkih in se prilagaja spremembam v okolju. Že pred nesrečo v Fukušimi so metulji kazali določene spremembe obarvanosti, ki je bila posledica podnebnih sprememb.

Biolog z univerze South Carolina Tim Mousseau, ki preučuje živali, izpostavljene radioaktivnosti v Černobili in Fukušimi, pa je dejal, da je odkritje pomembno tako za biologe kot za splošno javnost.