Foto: Reuters
Foto: Reuters

Letošnje leto naj bi bilo najtoplejše v človeški zgodovini. ZN-ov Okoljski program (UNEP) je objavil poročilo, v katerem je ocenil obljube držav glede spopadanja s podnebnimi spremembami.

Poročilo je ugotovilo, da se svet po trenutnih zavezah vlad po svetu spopada s segrevanjem za 2,5 do 2,9 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi stopnjami.

Ob takšnem segrevanju bi lahko svet po napovedih znanstvenikov dosegel več katastrofalnih točk brez vrnitve, od tajanja ledu do izsušitve amazonskega pragozda. Veliki deli planeta bi tako postali praktično neprimerni za bivanje, poroča Al Džazira.

Generalni sekretar Antonio Guterres je pozval k sprejetju "radikalnih podnebnih ukrepov" na podnebnem vrhu COP28, ki se bo 30. novembra začel v Dubaju.

V Braziliji so izmerili najvišjo temperaturo v tej državi, in sicer 44,8 stopinje v mestu Aracuai na jugovzhodu. Državo je zajel vročinski val. Prejšnji temperaturni rekord v Braziliji je bil 44,7 stopinje. Izmerili so ga leta 2005.

Opozoril je, da voditelji ukrepanja ne morejo več prelagati v prihodnost. Svet mora po njegovih besedah prenehati z onesnaževanjem s premogom, nafto in plinom.

V okviru pariškega podnebnega dogovora iz leta 2015 so se države zavezale k omejitvi segrevanja za manj kot dve stopinji v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, po možnosti naj bi to segrevanje omejile na 1,5 stopinje.

Do zdaj je segrevanje doseglo skoraj 1,2 stopinje, kar je po svetu že povzročilo stopnjevanje orkanov, poplave in smrtonosne vročinske valove.

UNEP je sporočil, da so bile temperature več kot 80 dni letos višje za več kot 1,5 stopinje.

14-odstotne možnosti za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje

Kot ugotavlja UNEP-ovo poročilo, bi se se morali izpusti plinov zmanjšati za 42 odstotkov do leta 2030, da bi bilo segrevanje možno omejiti na 1,5 stopinje. Dodali pa so, da je tudi po najbolj optimističnem scenariju možnost segrevanje omejiti na 1,5 stopinje le 14-odstotna.

Poročilo je še ugotovilo, da se izpusti toplogrednih plinov medtem celo povečujejo. Z leta 2021 na 2022 so se njihovi izpusti povečali za 1,2 odstotka.

Vodja UNEP-a Inger Andersen je dejala, da bi morale članice skupine G20, najbogatejše države na svetu, odgovorne za okoli 80 odstotkov izpustov, prevzeti odgovornost in prve zmanjšati izpuste. Dodala pa je, da nekatere države "dremajo".

Poročilo UNEP-a še pravi, da ni niti ena članica G20 zmanjšala izpustov v skladu s svojimi zavezami.