Zato je tudi razumljivo, da je večina evropskih institucij prav v teh državah. Trojica ima za seboj že dolgo zgodovino povezovanja in sodelovanja, skupno ime Beneluks pa označuje gospodarsko povezavo treh monarhij. Za potrebe povezave je bil že leta 1955 ustanovljen tudi skupen 49-članski parlament, katerega sedež kroži med tremi mesti: Brusljem, Haagom in Luksemburgom.

Belgija še vedno brez vlade
V belgijski prestolnici Bruslju, »srcu Evrope«, so sedeži številnih institucij Unije, denimo Evropske komisije in Sveta EU-ja, sama Belgija pa je med najglasnejšimi zagovornicami evropskega povezovanja. Toliko bolj ironično je zato dejstvo, da je njo samo notranjepolitična kriza pripeljala skoraj na rob razpada. Že od volitev 10. junija letos se večja in razvitejša Flandrija ter manjša Valonija ne moreta dogovoriti o sestavi nove vlade, nesporazumi med francosko in flamsko govorečimi politiki pa se vrstijo. Eno izmed osrednjih vprašanj v sporu je vprašanje stopnje flandrijske avtonomije.

Vladne posle tako trenutno še vedno opravlja stara vlada dolgoletnega premierja Guya Verhofstadta, ki je bil na junijskih volitvah poražen.

Ugibanja o razpadu države so v zadnjem času vse glasnejša, edina vez med flamskim severom in francoskim jugom pa ostaja prestolnica Bruselj. Tamkajšnji prebivalci so nedavno organizirali tudi množičen shod v podporo ohranitvi države.

Svojeglavi Nizozemci
Nizozemska je bila skupaj s Francijo odgovorna za eno najhujših institucionalnih kriz Evropske unije, saj so prebivalci teh dveh držav na referendumu leta 2005 zavrnili skupno evropsko ustavno pogodbo. Da se kaj podobnega ne bi zgodilo tudi z nedavno sprejeto reformno pogodbo, so nizozemske oblasti že napovedale, da tokrat referenduma ne bodo pripravile.

Državo zadnjih pet let vodi desnosredinska vlada premierja Jana Petra Balkenendeja, ki je med drugim izvajala posebej strogo priseljensko politiko. Ta se je še stopnjevala po umorih dveh znanih nasprotnikov islamskega fundamentalizma, politika Pima Fortuyna in režiserja Thea Van Gogha. Kljub temu je Nizozemska, ki ima, mimogrede, izredno nizko stopnjo brezposelnosti, maja letos odprla trg delovne sile še za osem novih držav članic.

Malo ozemlja, a velik vpliv
Luksemburg je po površini in številu prebivalcev med najmanjšimi članicami evropske povezave, a je pomembno bančno in zavarovalniško središče, zgodovinsko gledano pa je bil med ustanovnimi članicami ne le EU-ja, temveč tudi zveze Nato in Organizacije združenih narodov. Država gosti tudi nekaj pomembnih evropskih institucij, med njimi Evropsko računsko sodišče.

Državo že več kot deset let vodi premier Jean-Claude Juncker, dvakratni predsednik Sveta Evrope.