ECB svojo nalogo izpolnjuje s prilagajanjem obrestnih mer, ki vplivajo na količino denarja v obtoku. Če se količina denarja v obtoku poveča, se pojavijo inflacijski pritiski, če je denarja manj, se pritiski ublažijo.

ECB varuje evro pred razvrednotenjem in inflacijo
Cilj je ohranjanje nizke inflacije, saj se tako varuje evro pred razvrednotenjem in vzpostavlja zaupanje vlagateljev v evrsko območje. ECB opredeljuje cenovno stabilnost kot inflacijsko stopnjo pod dvema odstotkoma, vendar blizu tega. Članice EU-ja so mandat ECB-ja opredelile v Maastrichtu, leta 1992, skupaj z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB) pa so ga uradno ustanovile 1. junija 1998.

Evropski sistem centralnih bank tako sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke vseh članic EU-ja, ne glede na to, ali so za svojo valuto prevzele evro ali ne. Evrosistem pa sestavljajo ECB in centralne banke države članice, ki so prevzele evro. Obe instituciji (Eurosistem in ESCB) delujeta sočasno.

Denarno politiko izvaja ESCB
Namen ESCB-ja je določanje in izvajanje denarne politike na evrskem območju, delovanje na mednarodnih deviznih trgih, upravljanje z deviznimi rezervami držav članic EU-ja in skrb za nemoteno delovanje plačilnega sistema. Evropska centralna banka ima znotraj ESCB-ja pomembno vlogo, saj je odgovor na za stabilnost evra in določanje obrestnih mer.

Glavni organ odločanja ECB-ja je Svet ECB-ja, ki mu trenutno predseduje Jean-Claude Trichet. Sestavljen je iz šestih članov izvršnega odbora in 13 predstavnikov nacionalnih centralnih bank evrskega območja. Svet ECB-ja sprejema smernice in sklepe, potrebne za izvajanje nalog znotraj Evrosistema in oblikuje denarno politiko evrskega območja .

Članice Sveta ECB-ja so vse države evrskega območja
Na evrskem območju je trenutno 13 članic, med njimi tudi Slovenija. Januarja 2008 se jim bosta pridružila še Malta in Ciper, kar pomeni, da bo za glasovanje na voljo 21 glasov (šest članov izvršnega odbora in 15 članic EMU-ja). Če bo število članic evropske monetarne unije preseglo število 15, bo začel veljati rotacijski sistem, ki bo po posebnem ključu omogočal sodelovanje vseh držav evrskega območja. Pogostost sodelovanja bo odvisna od relativne velikosti gospodarstva in finančnega sektorja države.

Kakšen status naj ima ECB?
V okviru pogajanj o novi, reformni pogodbi EU-ja se je veliko govorilo tudi o ECB-ju. Francija je želela, da ima banka status ustanove EU-ja, medtem ko se je Nemčija zavzemala za poseben status. Če bo pogodba uveljavljena, bo imel ECB enak status kot preostale ustanove Evropske unije.