Varšava je že stoletja poljska prestolnica. Foto: RTV Slo
Varšava je že stoletja poljska prestolnica. Foto: RTV Slo
Donald Tusk in Jaroslav Kaczynski
V bitki reakcionarnih sil proti liberalnim so na zadnjih poljskih volitvah slavili liberalci. Foto: EPA
Čeprav Krakov ni glavno mesto, je eno izmed živahnejših mest srednje Evrope. Foto: EPA
Janez Pavel II.
Nedvomno je bil najbolj znan in priljubljen Poljak vseh časov ravno prejšnji papež Janez Pavel II. Foto: RTV SLO

Hkrati pa je tudi dežela, ki je venomer nihala med samostojnostjo in tem, da ji je vladal nekdo drug. Tako so 3. maja 1791 v poljsko-litovski uniji, sprejeli prvo evropsko ustavo (3. 5. 1791), druga svetovna vojna pa se je začela ravno z napadom nanjo in z njenim razkosanjem med velike sosede.

Danes je s skoraj 40 milijoni prebivalcev Poljska največja izmed desetih držav, ki so v Unijo vstopile leta 2004, hkrati pa tudi ena izmed šestih največjih držav Unije tako po številu prebivalstva kot po velikosti.

Veliko Poljakov v Evropo po boljši zaslužek
Velikost pa jo dela tudi eno najbolj “problematičnih” novih članic. Že veliko pred dejanskim pristopom v Unijo je bilo tako “stare” Evropejce strah velikih poljskih množic, ki bodo preplavile njihove domovine s poceni delovno silo. Države so tako večinoma zaprle svoj trg dela. Izjema sta bili Velika Britanija in Irska, kjer so zdaj že cela poljska naselja ljudi, ki želijo tam večinoma le zbrati dovolj denarja, da se bodo potem vrnili spet domov.

Zaradi tega je poljska družba zelo proevropska, pa tudi ena najbolj naklonjenih članstvu v EU-ju. Povprečnemu Poljaku Evropa pomeni svobodo, demokracijo in ločitev izpod osovraženega ruskega jarma. Poljaki so še vedno ponosni na svoje gibanje Solidarnost, ki je oznanjevalo začetek padca vzhodnega bloka.

Največja prejemnica razvojne pomoči
Odkar je članica Unije, sta se rast in izvoz okrepila, hkrati pa je tudi ena največjih neto prejemnic evropskih sredstev. S finančno perspektivo 2007-2013 bo tudi daleč največja prejemnica evropske razvojne pomoči, saj bo prejela skoraj 20-odstotni delež oziroma kar 60 milijard evrov. Po trenutnih načrtih naj bi evro prevzela leta 2012.

Brata Kaczynski ter Zakon in pravičnost
Po preoblikovanju Solidarnosti v stranko in s poznejšo zmago na volitvah je bila poljska politika vseskozi naklonjena demokratičnim spremembam in vključevanju v evropske povezave. Leta 2005 je oblast prevzela stranka Zakon in pravičnost (PiS), brata Kaczynski pa sta v vlogi premierja in predsednika zaplula v konservativne in evroskeptične vode.

Brata Kaczynski sta nasprotovala oživitvi evropske ustave, grozila z vetom na reformno pogodbo, skušala izsiliti večjo glasovalno težo v Svetu EU s sklicevanjem na poboj milijonov Poljakov med drugo svetovno vojno, zavirala pogajanja o novem sporazumu med EU-jem in Rusijo, se spuščala v prepire z "velikim sovražnikom" Berlinom, preprečila dogovor o uvedbi evropskega dne proti smrtni kazni in bila skeptična glede uvedbe evra.

Tusk in Državljanska platforma
A vladajoča koalicija je predčasno razpadla, na predčasnih volitvah pa je zmagala liberalna Državljanska platforma z Donaldom Tuskom na čelu. Po njegovem mnenju se mora Varšava dejavneje vključiti v oblikovanje skupne evropske politike, se posvetiti učinkoviti porabi evropskih sredstev in končati prepire z Nemčijo. Še vedno pa podpira “samozavestno” politiko znotraj EU-ja.

Najbolj katoliški Slovani
Poleg Hrvaške je Poljska tudi najbolj katoliška izmed vseh slovanskih držav, k čemur je nedvomno prispevalo papeževanje krakovskega škofa Karola Woytile.

Poljska je tudi dežela, ki ima takoj za Finsko največ jezer v EU-ju (9.300), ima pa tudi eno redkih puščav. Poleg velikanskih rudnikov soli in premoga pa lahko v gozdovih na vzhodu srečamo tudi evropsko vrsto bizonov.

B. K.