Koliko dejansko EU za zdaj pomeni ZDA, je mogoče še najbolje razbrati iz besed svetovalca Bele hiše za nacionalno varnost Stephena Hadleyja, ki je dejal, da bo šlo na tem vrhu predvsem za doseganje napredka pri vrsti tem, o katerih se bodo formalne odločitve nato sprejemale v drugih forumih, kot bo na primer na vrh G-8 julija na Japonskem.

Torej, če prav razumemo, bo šlo s tega vidika zgolj za nadaljevanje usklajevanj med svetovnimi velesilami, od katerih bo imel mali človek malo koristi, Slovenci pa bomo "vsebino" lahko izkoristili, tako kot veliko drugih reči v času predsedovanja, za promocijo. Precej skop je bil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki pojasnjuje, da "česa revolucionarno novega verjetno ne bomo slišali", a si je verjetno tudi sam oddahnil ob dejstvu, da je deklaracija vrha za torek tako rekoč že pripravljena in prinaša "močna politična sporočila".

Globalno segrevanje in energetika
To pa ne pomeni, da je med EU-jem in ZDA malo odprtih vprašanj. Najbolj vroča tema je vsekakor globalno segrevanje in s tem tesno povezano energetsko vprašanje. EU se je v svojem energetskem paketu zavzel za tako imenovani model 20-20-20. Torej, 20 odstotkov manj v zrak izpuščenih toplogrednih plinov, 20 odstotkov vse porabe energije, ki bo obnovljiva, in vse to do leta 2020.

Kako bodo to dosegli, je druga zgodba, vseeno pa to ni po godu ZDA, ki se zavzema za bolj "kreativen" pristop, ki ne bi toliko škodil gospodarstvu. Škoda se računa v milijardah dolarjev, tudi v Evropi, poleg tega pa ZDA kažejo še na Indijo in Kitajsko, ki bi po njihovem mnenju tudi morale misliti na okolje. Pod rubriko "kreativni pristop" Američani uvrščajo tehnologijo, s pomočjo katere bi se rešili pred menda zanesljivim vesoljnim potopom. Tudi Evropa si je pri svojem planu 20-20-20 malce prenaglila, posledice se že čutijo. Najprej so tu nasprotovanja med članicami, koliko bo kdo kaj zmanjšal, tu pa so tudi alternativni viri energije, ki so tudi razlog za naraščajoče cene hrane. Najbolj to čutijo revni in lačni v in zunaj sedemindvajseterice.

Komercialni naftovodi iz Iraka zanimivi za EU
Energetsko vprašanje bo v nadaljevanju na mizi tudi zaradi razlik v pogledu na jedrsko energijo, ki jo ZDA podpirajo, EU pa je, kot ponavadi, razdeljen, ogniti pa se ne bodo mogli tudi neverjetno visokim cenam nafte, ki navsezadnje skačejo tudi zaradi rožljanja ZDA po Bližnjem vzhodu zadnjih "nekaj" let, a naj to Evrope ne bi motilo toliko kot včasih, saj računa na komercialne naftovode tudi iz Iraka - v okviru politike večanja pestrosti pri oskrbi z energijo in zmanjševanja odvisnosti od Rusije.

Naslednja zanimiva, a vseeno manj pomembna tema so pogajanja iz Dohe v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki so od leta 2003 v slepi ulici. EU-ju in ZDA se ni uspelo dogovoriti o znižanju evropskih carin na kmetijske izdelke ter kmetijskih subvencij v ZDA, države v razvoju pa zato niso pripravljene občutno znižati carin za industrijske izdelke. V okviru tega je tudi evropska zadržanost do genetsko spremenjenih rastlin in navsezadnje tudi perutnine z ameriškim dodatkom klora, ki tudi ne diši Evropi.

EU želi ukinitev vizumov za vse državljane 27-erice
Na tapeti bo še odpravljanje ovir pri čezatlantski trgovini in naložbah, saj bodo na Brdu pregledali dosežke. Mogoče še najbolj koristna za državljane EU-ja bodo pogajanja o vizumskih režimih, saj mora 11 članic za potovanje v ZDA še vedno prositi za vizume, EU pa se zavzema za enotnost na tem področju. ZDA v zameno zahtevajo več podatkov o letalskih potnikih. Ko smo ravno pri letenju - začenja se tudi druga faza pogajanj o odprtem nebu med obema stranema luže. Eno glavnih vprašanj druge faze pogajanj bo možnost evropskih letalskih prevoznikov, da investirajo v ameriške prevoznike.

Govor bo tudi o svetovnih žariščih - Kosovu, Bližnjem vzhodu, sporu med Rusijo in Gruzijo, naravnih katastrofah v Mjanmarju in na Kitajskem, ZDA pa si bodo zaželele tudi večjega pritiska na Iran s strani evropskih držav.

Mitja Kandare