Več kot tretjina šolarjev na svetu je v šoli redno deležna ustrahovanja in skoraj tretjina šolarjev (od 11 do 15 let) v Evropi in Severni Ameriki sama izvaja ustrahovanje vrstnikov, je izsledke raziskave predstavil izvršni direktor Unicefa Tomaž Bergoč.

Ustrahovanih 20 odstotkov najstnikov
V Sloveniji je bilo v zadnjih mesecih ustrahovanih 20 odstotkov otrok, starih med 13 in 15 let. Skoraj 30 odstotkov otrok v starosti med 11 in 15 let pa pravi, da je ustrahovalo vrstnike.

"Težko je meriti nasilje, prepogosto pa nasilje ostaja zakrito in neprijavljeno, ker je tolerirano v družbi," je dejal Bergoč. Raziskava je pokazala tudi, da so odrasli, ki so bili v zgodnjem otroštvu žrtve fizičnega, psihičnega, spolnega nasilja ali nadlegovanja, bolj izpostavljeni nezaposlenosti, imajo nižje prihodke in pogosteje živijo pod pragom revščine v primerjavi s tistimi, ki niso bili deležni nasilja. Prvi prav tako pogosteje sami izvajajo nasilje. Petino vseh žrtev umorov na svetu predstavljajo otroci in mladostniki, mlajši od 20 let – v letu 2012 jih je bilo umorjenih 95.000.

Pižama: Varna točka tudi pri vulkanizerju
"Varne točke so prva pomoč otrokom v stiski, saj drugi ne vedo, da je iskal pomoč," je na tiskovni konferenci eno izmed prednosti "bližnjic do strokovne pomoči" predstavil komik Boštjan Gorenc - Pižama, sicer promotor projekta Varnih točk.

Poleg "običajnih" zatočišč, kot so knjižnice, trgovine, lekarne, RTV Slovenija in druge institucije, je pohvalil tudi vulkanizerja, ki je za modro točko s smeškom opravil tečaj tako kot vsi drugi Unicefovi prostovoljci. Pohvalil je tudi državni zbor, ki je edini parlament na svetu hkrati Varna točka.

Tretjina otrok res potrebuje strokovno pomoč
Po njegovih besedah je bilo letos 100 obiskov na več kot 500 varnih točkah v 30 krajih v Sloveniji, 27 primerov je bilo resnejših, v 73 pa je šlo za manjše težave – ko otroci izgubijo ključe, ko ne najdejo poti domov zaradi spremenjene linije avtobusa ali ko pa starši pozabijo otroke v podaljšanem bivanju v šoli. Otroci se v varne točke zatečejo zaradi medvrstniškega ali družinskega nasilja ali stiske, včasih tudi iz radovednosti.

Fizično nasilje na spletu preide v psihično
Anton Toni Klančnik iz uprave kriminalistične policije opozarja na veliko neprijetnih stvari na spletu, kamor se nasilje pogosto preseli, ko se že zgodi v realnosti. "Žrtve nadlegovanja v šoli so pogosto še posnete, ti posnetki se objavijo na spletu, na družbenih omrežjih in potem se na forumih berejo komentarji sošolcev. Včasih se zadeve končajo s tem, da žrtve zapišejo, da si bodo vzele življenje. Imeli smo primer, ki se je končal z dejanskim samomorom," je opozoril Klančnik.

Opozarja, da otroci na spletu doživijo marsikatero neprijetnost, naletijo lahko na pornografsko gradivo ali posnetke pobojev na vojaških križiščih ali pa na posnetke spolnih zlorab otrok.

Do konca leta e-varna točka
"Unicef si prizadeva za vzpostavitev e-varne točke, ki bo vzpostavljena do konca leta," se je odzval Tomaž Bergoč iz Unicefa, kjer se zavedajo, da je treba tudi v digitalnem svetu narediti preskok, ko gre za nasilje.