Odrasli, ki so bili kot otroci žrtve nasilja, bi morali spregovoriti o svojih stiskah. Foto: EPA
Odrasli, ki so bili kot otroci žrtve nasilja, bi morali spregovoriti o svojih stiskah. Foto: EPA

Število kaznivih dejanj nad otroki se sicer iz leta v leto zmanjšuje, naraščajo pa kazniva dejanja spolnega napada na otroke, mlajše od 15. leta, ki jih je bilo lani 149, ter število posilstev, teh je bilo 13.

4. junij je mednarodni dan otrok, žrtev nasilja. V Sloveniji je bilo lani več kot 2500 otrok žrtev kaznivih dejanj, od tega jih je bila dobra polovica deležnih nasilja, razkrivajo podatki policije.

"Otrok je ranljivo in nemočno bitje, ki potrebuje pomoč in sočuten odziv staršev, da se lahko sooča z izzivi sveta. Kadar je nad otrokom izvedeno nasilje, najsi bo telesno, spolno ali psihično, doživlja strah, ki ga nato skupaj z bolečimi občutji zatre, da lahko preživi. Tako postaja nasilen, jezen ali pa vedno znova ostaja žrtev zlorabe," je razložila zakonska in družinska terapevtka Zavoda Iskreni.net Janja Grilc.

Telesno nasilje pomeni, da otroka telesno napadejo s tepeži, brcami in drugimi udarci, medtem ko je psihično nasilje izvajanje psihičnega pritiska nad otrokom z manipulacijo, ignoriranjem, zanemarjanjem, kričanjem, poniževanjem in zatiranjem.

Grilčeva ob tem poudarja, da gre za primere, ko starši ne najdejo stika z otrokom in se nanj ne odzivajo ustrezno. Ob tem izrabljajo otroka, da nanj prenašajo svojo stisko.

Negativne posledice za možgane
Nasilje nad otrokom povzroča negativne posledice na njegove razvijajoče se možgane. Višje funkcije možganov, kot so moralnost, sposobnost reševanja težav, sočutje in zavest o sebi, se težje razvijejo, saj otrok nima čustvene stabilnosti in občutka varnosti, ki je pogoj za razvoj teh sposobnosti. Svoje stiske izraža z neprimernim vedenjem, napadalnostjo ali depresijo.

Težave v medosebnih odnosih
Posledično bodo otroci, ki so bili žrtve nasilja, imeli težave v medosebnih odnosih. Po nasvetu Grilčeve bi morali odrasli, ki so bili kot otroci deležni nasilja, spregovoriti o svojih stiskah, jih ovrednotiti v sočutnih odnosih ter tako ne prenašati nasilja na naslednje generacije.

Nasilje se prečiščuje tudi do pet generacij, opozarja Grilčeva in dodaja, da je naloga družbe, da nasilje prepozna, je do njega kritična in ga nemudoma ustavi.