Slovenija
25. 6. 1991 je slovenska skupščina sprejela ustavni akt o osamosvojitvi Republike Slovenije, 26. 6. je bila večerna slavnostna razglasitev, 27. 6. pa se je že začela 10-dnevna vojna za Slovenijo (na fotografiji slovenski vojak TO-ja ob zaseženem tanku). Foto: BoBo
Na Trgu republike v Ljubljani so ob razglasitvi neodvisnosti prvič razvili novo slovensko zastavo. Foto: BoBo
Svečana razglasitev samostojnosti 26. 6. 1991 na Trgu republike v Ljubljani (od leve proti desni Dimitrij Rupel, Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle, Ivan Oman). Foto: BoBo
       Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle! Dobesedno, dobil sem drisko ob v nebo vpijoči izprijenosti, s kakršno uradna diplomacija tolmači resnico in deli pravico. Obtožujem in pomilujem! Pa ne vas, temveč Ameriko in Zahodno Evropo in njune odposlance, ko se hote ali pa v osebni stiski in slepoti sprenevedajo, in pošiljajo grožnje Sloveniji, naj se še naprej pogaja, namesto da bi poslali ultimat božje sodbe tistim, ki se smejejo v pest vsej zakonitosti. Slovenija je že bosa od toliko romanj in si je že zbrusila pete in jezik od dopovedovanja, da je treba urediti supernovo Jugoslavijo na podlagi samostojnih suverenih držav, pa nič.       
 Kolumnist Janko Moder o diplomaciji
Rdečo zvezdo je na slovenski zastavi zamenjal grb s Triglavom in celjskimi zvezdami, ki ga je ustvaril kipar Marko Pogačnik. Foto: BoBo
       Tri zvezde v trikotniku pomenijo pluralistično gibanje, kar ustreza duhu našega časa. Poleg tega Celjski grofje predstavljajo tisti trenutek naše zgodovine, ko smo se najbolj suvereno približali tokovom evropske zgodovine. Oni so sicer izumrli, vendar čutim, da je v naši deželi še vedno živ potencial enakovredne vključenosti v evropsko zgodovino. Na duhovni ravni simbolizirajo modrost, inspiracijo in izobilje       
 Marko Pogačnik, avtor grba, o celjskih zvezdah
Govor Milana Kučana na osamosvojitveni slovesnosti, ko je izrekel slavne besede: "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan." Foto: BoBo
       Upam, da mi boste pritrdili, da ne more biti nobenega načelnega ugovora zoper pravico Slovenije, da sama upravlja s svojimi zadevami, posebej še, če pomislite, da nimamo niti secesionističnih niti izolacionističnih teženj, ampak si prizadevamo čim prej vstopiti v evropske integracije, ki so bile za nas zaprte, ravno zaradi nedemokratične in zaostale ureditve v Jugoslaviji.       
 Dimitrij Rupel v pismu luksemburškemu zunanjemu ministru
Slovenija je napise na mejnih prehodih zamenjala, razobešene so bile slovenske zastave, proti Hrvaški pa postavljeni mejni prehodi. Foto: BoBo
Nova slovenska zastava je požela obilico nasprotovanja zaradi podobnosti ruski in slovaški zastavi. Foto: BoBo
       Stališče uradnih krogov je jasno: ne bodo nas priznali, na neuradni ravni, v stikih med strankami in med podjetniškimi krogi v Evropi pa imajo dovolj razumevanja za slovensko osamosvojitev. Gospodarskega bojkota ne bo, ker bi to pomenilo anahronizem, s katerim ni mogoče doseči ničesar. Sledilo bo diplomatsko priznavanje na podlagi novih dejstev, do katerih bo morala mednarodna javnost sprejeti svoje stališče.       
 France Bučar o "uradni" in "neuradni" podpori
Narodne noše na Trgu repubike. Foto: BoBo
Minister za obrambo Janez Janša in minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel med nazdravljanjem. Foto: BoBo
Vodja Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS) Jože Pučnik velja za enega od idejnih očetov osamosvojitve. Foto: BoBo
VIDEO
Kaj se je dejansko dogaja...
VIDEO
Zastave ni več, lipa pres...

Dodaj v

27 let Slovenije: Od groženj do rajanja, kurjenja kresov in sajenja lip

Dan državnosti: O čem so pisali časopisi dan pred dnevom D?
25. junij 2018 ob 06:58
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Kot v vsakem otroštvu in mladosti bodo srečni in težki trenutki. Bodimo trdni, vztrajni in odločni, čas pa bo sodil. Na svidenje v samostojni Sloveniji!" je 25. junija 1991, zapisal kolumnist enega izmed slovenskih časopisov.

Dan pred "dnevom D", ko je slovenska oblast na Trgu republike v Ljubljani svečano razglasila osamosvojitev Slovenije, je bilo časopisje polno navdušenih člankov, ki so napovedovali dogodek. "Jutri rojstvo neodvisne in samostojne države Slovenije" je sijal velik napis z naslovnice časopisa Delo pred natanko 27 leti, 25. junija 1991. Predstavljena sta bila nov grb in zastava Slovenije, v članku pa so napovedali, da bo najverjetneje slovenska skupščina še isti dan sprejela vse temeljne osamosvojitvene akte, se pravi Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti, in bo za 26. junij, sredo zvečer, ostalo zgolj še "po scenariju predvideno proslavljanje".

In tako se je tudi zgodilo. V Ljubljani je bila na državni proslavi razglašena slovenska neodvisnost, prvič so razvili novo slovensko zastavo, na kateri je rdečo zvezdo zamenjal nov grb s Triglavom, predsednik republike Milan Kučan pa je izrekel zdaj že slavne besede: "Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan". Še isti dan, 26. 6., se je uresničila tudi grožnja generalov jugoslovanske armade, saj so proti mejnim prehodom z Italijo krenile prve oklepne enote. Malo po 1. uri zjutraj, 27. junija se je nato začela desetdnevna vojna za Slovenijo.

Peterle: Ne gre za separatizem
Pred sklepnim dejanjem v skupščini je na tiskovni konferenci slovenski premier Lojze Peterle po poročanju Dela poudaril, da ne gre za nikakršen "separatizem", kot pravijo očitki iz Beograda in tujine, pač pa za "sporazumno razdruževanje", ki pomeni, da slovenska osamosvojitev predstavlja zgolj prvi korak k suverenosti jugoslovanskih republik in temelje za nov dogovor med njimi. "Slovenija je do zdaj in bo tudi vnaprej zagovarjala sporazumno pot, ki pa je sobesedniki v Jugoslaviji doslej niso hoteli sprejeti," je pojasnil Peterle.

"Smo pred zadnjim dejanjem osamosvojitvenega procesa. To dejanje je pravnoformalne narave, z njim bomo lahko efektivno prevzeli oblast. Slovenska vlada je pripravila 13 osamosvojitvenih zakonov, ki bodo 26. junija stopili v veljavo," je še dejal Peterle. Na novinarjevo vprašanje, kaj bo za povprečnega prebivalca Slovenije sploh drugače po 26. juniju, ko bo razglašena neodvisnost, in kaj bo sploh imel od tega, je Peterle odvrnil: "Na zunaj se ne bo zgodilo nič spektakularnega, le da bodo občutki povprečnega državljana boljši, ker bo živel v suvereni državi, kjer ga ne bodo preglasovali, če bo drugače mislil".

Ljudsko rajanje, kurjenje kresov in sajenje lip
"Osamosvojitev bo vsa Slovenija proslavila z ljudskim rajanjem in kurjenjem kresov," je bil drugi udaren naslov v časopisu Delo. "Ljubljančani se bodo zbrali na Kongresnem trgu in posadili več lip, v cerkvah bodo pozno v noč pritrkovali zvonovi, v vrhniški občini pa so se odločili, da začnejo v četrtek delati šele ob 10. uri," so zapisali v časopisu. Lipe so množično sadili širom novorojene države, v Mariboru so na Trgu svobode zapeli pevski zbori, v Murski Soboti je bila svečanost na Trgu zmage, kjer so zasadili lipo, v koprski občini pa so proslavili osamosvojitev s svečanim odprtjem nove ceste 'A' med Izolo in Koprom (mimo izolske bolnišnice). Skoraj ni bilo kraja in občine v Sloveniji, kjer ne bi vzhičeno proslavili rojstva slovenske države.

Gorenjska bo proslavljala – je na današnji dan pred 27 leti sporočala naslovnica časopisa Gorenjski glas, pa tudi Primorske novice so zapisale, da bo slavnostni in zgodovinski dan svečane razglasitve neodvisnosti 26. junija po vsej državi potekal v "znamenju lipe in kresov". Tudi mariborski Večer je zapisal naslov, da je "Ni razlage, ki bi nam lahko odrekla pravico do osamosvojitve".

Kri, znoj, solze in samostojnost
Čeprav je vladala vsesplošna vzhičenost in veselo pričakovanje, tudi plebiscit 23. decembra 1990 je bil praktično enoglasen za samostojno Slovenijo, je bilo med ljudmi ob osamosvojitvi precej strahu in pesimizma. Kaj bo storila jugoarmadna soldateska, ki grozi iz Beograda? Lahko izbruhne vojna? To sta bili gotovo dve vprašanji, ki si ju je zastavil prav vsak. Anketa, ki so jo 25. junija 1991 objavili v časopisu Dnevnik, kaže, da je bilo optimističnih zgolj dobra polovica ljudi. V članku Kri, znoj, solze in samostojnost namreč izvemo, da 56,3 odstotka vprašanih dneve po osamosvojitvi pričakuje z optimizmom, 43,7 odstotka ljudi pa je dejalo, da jih prežema pesimizem.

Zahod uradno "grozi", neuradno "poln razumevanja"
K pesimizmu med ljudmi je gotovo prispevalo tudi dejstvo, da veliki igralci na mednarodnem političnem parketu za slovenske težnje niso imeli prav veliko posluha. "Smo pred popolno blokado Zahoda, ki poudarja, da se moramo še naprej pogajati z drugimi partnerji v Jugoslaviji, sicer bo osamosvojitev Slovenije razglasil za enostransko dejanje," je na novinarski konferenci pred zgodovinsko sejo dejal predsednik slovenske skupščine France Bučar, ki je dodal, da sta za pogovor potrebna dva in da Srbija ves čas zavrača pogovore o razdružitvi, ki jih ponuja Slovenija. Dogovorna razdružitev, ki sta jo zahtevali Evropska skupnost (ES – tedaj 12 držav) in ZDA, tako ni bila mogoča.


A to je le delček zgodbe, mednarodna politika ima velikokrat več obrazov, enega za javnost in drugega, ko politiki klepetajo za zaprtimi vrati. Pogosto znajo biti stališča diametralno nasprotna. Bučar je namignil, da so grožnje Zahoda z blokado in zavračanje slovenskih teženj bolj kot ne "šov" za mednarodno javnost, saj je neuradno v političnih in gospodarskih krogih "veliko razumevanja". "Stališče uradnih krogov je jasno: ne bodo nas priznali, na neuradni ravni, v stikih med strankami in med podjetniškimi krogi v Evropi pa imajo dovolj razumevanja za slovensko osamosvojitev. Gospodarskega bojkota ne bo, ker bi to pomenilo anahronizem, s katerim ni mogoče doseči ničesar. Sledilo bo diplomatsko priznavanje na podlagi novih dejstev, do katerih bo morala mednarodna javnost sprejeti svoje stališče," je Bučar pravilno ocenil, kaj bo sledilo kljubovanju navodilom Zahoda z enostransko razglasitvijo samostojnosti.


Pismo zunanjega ministra Rupla
Skupna izjava ES-ja, da "ne bodo priznali jugoslovanskih odpadniških republik" in da bodo zamrznili odnose, je vidno razburila tudi slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je luksemburškemu zunanjemu ministru Jacquesu Poosu poslal pismo, ki so ga objavili vsi večji slovenski časopisi. V pismu Rupel znova pojasni slovenska stališča, da Slovenija ne "razdira" Jugoslavije enostransko, pač pa poskuša, v skladu z vrednotami in priporočili mednarodne skupnosti, najti rešitev. A najvišja mednarodna norma je pravica narodov do samoodločbe, je opozoril Rupel.

"Upam, da mi boste pritrdili, da ne more biti nobenega načelnega ugovora zoper pravico Slovenije, da sama upravlja s svojimi zadevami, posebej še, če pomislite, da nimamo niti secesionističnih niti izolacionističnih teženj, ampak si prizadevamo čim prej vstopiti v evropske integracije, ki so bile za nas zaprte, ravno zaradi nedemokratične in zaostale ureditve v Jugoslaviji," je v pismu pojasnil zunanji minister.

V zaključku pisma Rupla malce čustveno odnese in tako omenja kar tisočletno kulturo slovenskega naroda. "Verjemite, da nam v podrejenem položaju, kot ga ima Slovenija v Jugoslaviji, čeprav je zanjo žrtvovala največ, ni več mogoče preživeti. Gre za preživetje res maloštevilnega a ponosnega slovenskega naroda, ki ima več kot 1.000 let staro kulturo, in ki se je potrdil v mnogih zgodovinskih preizkušnjah. Ne nazadnje v drugi svetovni vojni, ko se je bojeval na strani protifašistične koalicije in na svojih tleh premagal italijanski fašizem in nemški nacizem," je zapisal.

"Ob ravnanju ZDA in Evrope dobiš drisko"
Izredno oster odziv na grožnje z blokado in dvoličnost Zahoda si je dan pred slovensko osamosvojitvijo privoščil kolumnist Janko Moder, ki je v časopisu Delo naslovil tri slovenske predsednike, skupščine, države in vlade. "Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle! Dobesedno, dobil sem drisko ob v nebo vpijoči izprijenosti, s kakršno uradna diplomacija tolmači resnico in deli pravico. Obtožujem in pomilujem! Pa ne vas, temveč Ameriko in Zahodno Evropo in njune odposlance, ko se hote ali pa v osebni stiski in slepoti sprenevedajo, in pošiljajo grožnje Sloveniji, naj se še naprej pogaja, namesto da bi poslali ultimat božje sodbe tistim, ki se smejejo v pest vsej zakonitosti. Slovenija je že bosa od toliko romanj in si je že zbrusila pete in jezik od dopovedovanja, da je treba urediti supernovo Jugoslavijo na podlagi samostojnih suverenih držav, pa nič," je odkrito rekel bobu bob.

Obtožujoči prst je tako uperil v krivično mednarodno politiko "gospodarjev", ki edini vedo, kaj je prav glede suverenosti narodov in ljudstev. "V kresni noči je s cesarjeve obleke odletel še zadnji figov list. Kučan, Bučar, Peterle, hvala vam. Prvi uspeh je tu! Velika diplomacija se je morala znova nesmrtno osramotiti pred vsem svobodoljubnim svetom, ... Zdaj je jasno, zakaj niste mogli prepričati ne Beograda ne Evrope ne Amerike, da je laž laž, pa čeprav ji v diplomatskem jeziku rečejo resnica, vendar je tudi jasno, da ne boste mogli nikogar več prepričati, da je v zahodni demokraciji poroštvo obljubljene dežele!" je še zapisal. Pozval je, da se ne smemo "nikoli vdati, pač pa po vsem svetu razkričati, da ne trpijo samo Kurdi tam daleč v Aziji, temveč sta človekova svoboda in ponos v nevarnosti kar sredi Evrope".

Sprejemni izpit na Balkanu
"Jugoslovanski odnosi so do skrajnosti zapleteni, zato je dan pred razglasitvijo neodvisnosti, naj bodo občutki še tako praznični, kar umestno vprašanje, ali je Slovenija zmožna urediti svoje odnose doma. Če jih ni, tudi samostojnosti ni vredna, tako pravi v bistvu Zahodna Evropa. Toda bolj kot se stopnjuje pritisk Beograda in tujine, bolje se znajde. Izgublja mazohistično kalimerovstvo in postopno, po nepotrebnem celo prepočasi zavzema državniško držo. Manj govori o odcepitvi iz obupa, čedalje bolj poudarja, da se je pripravljena pogovarjati tudi po 26. juniju, ne boji se več toliko niti trajnejših interesnih povezav z drugimi republikami, če se bo lahko o njih pogajala kot samostojna država. Pač dozorevanje, ki pa ga utegne pokvariti huda trema tik pred veliko maturo," pa je v Delovi kolumni Sprejemni izpit na Balkanu, takrat stanje ocenil Božo Kovač.

"Tujino je strah za njene interese"
Kolumnist Štefan Žargi je v Gorenjskem glasu zapisal, da "velike" zanimajo izključno njihovi interesi, ne pa toliko pravice majhnih in malo večjih narodov. "Skoraj soglasno voljo slovenskega naroda, izraženo na plebiscitu, tujina v strahu pred ogrožanjem njenih interesov – slovenska samostojnost je lahko le prva kepica velikega plazu nemirnega razkroja nekaterih držav in Jugoslavije – razlaga kot nelegitimno in enostransko dejanje, pozabljajoč pri tem, koliko je bilo za sporazum že vloženega," je tudi Žargi poudaril dejstvo, da se je Slovenija na vse pretege trudila, da bi bil dosežen dogovor o razdružitvi z drugo stranjo v Beogradu.

Samo rezanje popkovine s preostankom Jugoslavije bo po njegovih besedah za Slovenijo lahko še zelo težek in dolgotrajen proces. "Kakšne dogodke lahko ob tem pričakujemo, pa nam najbolje pokažeta vojaško nepomembna, vendar zgovorna kraja letal na Brniku in vrnitev – mimo sporazuma – nevarnih odpadkov iz Bosne. In kako bomo ravnali Slovenci? Prerekanja in zmerjanja v parlamentu, 'gnili' kompromisi (zastava) zaudarjajo do te mere, da bomo zaprli oči in nos ter za javnost zaloputnili vrata skupščine," je zapisal Žargi.

Grb kot znamenje slovenske identitete
V Primorskih novicah pa so dan pred dnevom D objavili intervju s kiparjem Markom Pogačnikom iz Šempasa, ki je ustvaril slovenski grb in z njim zacementiral tudi dokončno podobo nove slovenske zastave, ki je še leta po osamosvojitvi dvigovala veliko prahu, češ da je neprimerna med drugim zato, ker je preveč podobna ruski in slovaški zastavi. "Z identiteto dežele je tako kot s človekovim jazom, če je ta znan in jasno izražen, vemo, s kom se pogovarjamo," je dejal Pogačnik, da je grb za državo nekakšna osebna izkaznica.

Triglav in morje pod njim v grbu predstavlja slovensko deželo, ki leži med Jadranskim in ravnino nekdanjega Panonskega morja, nad njim pa svetijo tri rumene zvezde Celjskih grofov. "Tri zvezde v trikotniku pomenijo pluralistično gibanje, kar ustreza duhu našega časa. Poleg tega Celjski grofje predstavljajo tisti trenutek naše zgodovine, ko smo se najbolj suvereno približali tokovom evropske zgodovine. Oni so sicer izumrli, vendar čutim, da je v naši deželi še vedno živ potencial enakovredne vključenosti v evropsko zgodovino. Na duhovni ravni simbolizirajo modrost, inspiracijo in izobilje," je pojasnil izbor treh celjskih zvezd.

"Grb naj pove, od kod prihajamo, kdo smo, in kam smo namenjeni. Zato je bilo potrebno, da sem toliko različnih simbolov združil v celoto. Z grbom je bilo treba povedati vse bistveno o nas. Tak grb predstavlja hrbtenico, okrog katere se lahko razvija življenje države, ne da bi kar naprej zahajali v zmedo in kaos," je opisal pomen novega grba za Slovenijo.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
windmaster
# 25.06.2018 ob 07:08
Vse najboljše, draga Slovenija. In hvala vsem kateri so takrat tvegali življenje za samostojno državo.
brehme
# 25.06.2018 ob 07:12
Velik poklon vsem , ki ste sodelovali v osamosvajanju Slovenije. Žrtvam osamsvojitvene vojne pa večna slava!
Luka Novak
# 25.06.2018 ob 08:07
Srečno Slovenija !

Pred 27 leti sem s številnimi drugimi veterani, policisti, civilisti ubranil samostojnost in komaj rojeno državo pred agresorsko Jugoslavijo in njeno JLA.

Danes bi storil isto, zgolj lustracijo bi bolj temeljito izvedli.

Kdor ni doživel tistega časa aktivno vključen v Osamosvojitev Slovenije, dogajanja pred vojno (razorožitev Teritorialne obrambe), vojne, spopadov in ostalega, naj prosim ne komentira na pamet, predvsem pa naj ne širi laži. Predvsem iz golega spoštovanja do tistih, ki so za to državo dali svoje življenje.
gorenc007
# 25.06.2018 ob 08:00
Živela slovenija vsi, ki pa talate minuse pa greste lahko nazaj v jugoslavijo..........
veza
# 25.06.2018 ob 08:13
SamoRes
# 25.06.2018 ob 08:09

tudi brez Majstra ne bi bilo Slovenije, pa brez šole v našem jeziku ne bi nikoli postali sodoben narod v 19. stol in tako naprej in tako naprej
pepieinschlag
# 25.06.2018 ob 08:11
Živela slovenija vsi, ki pa talate minuse pa greste lahko nazaj v jugoslavijo..........

Dal sem plus za vse žrtve in udeležence osamosvojitvene vojne.
Bil sem med prvimi podpisniki plebiscita in pozneje referenduma in velik zagovornik samostojne Slovenije. Napisal sem že, da takrat nismo vedeli, koliko časa bo vojna trajala. In da je že sekunda vojne za tistega, ki je umrl preveč.
Pa so mi komentar izbrisali.
Dal pa sem minus tebi, ker si takoj pripravljen poditi drugače misleče iz svoje edine domovine. Kdo lahko trdi, da je ali »desničar« ali vernik ali ateist ali proletarec in socialist kot sem sam (za levičarja se po tej naši »levici« v parlamentu ne morem več šteti), manj ali več patriot, kot drugi???

In če ti še nihče ni povedal - Jugoslavije ni več.
brehme
# 25.06.2018 ob 08:08
Zanimivo tudi, kako veliko jih navija za Jugoslavijo, Bosno, Srbijo, Makedonijo, živi pa raje v Sloveniji.
Da ima moj prvi kometar več minusov kot plusov, je žalostno. Hvala, vsem ki sre delali dobro za Slovenijo v času osamosvajanja!
koprcan
# 25.06.2018 ob 08:06
Zanimivo je, kako so nekatere države dejale, da ne bodo nikoli priznale samostojne Slovenije in so jo kasneje priznale
RenatoP
# 25.06.2018 ob 08:03
Jah ni ravno razloga za preveliko veselje, imamo še ogromno za pošlihtati. Odlocitev pa mislim da niti ni bila tako napacna v kasno smer je na koncu plula juga.
Si predstvljate da bi se hrvati odcepili od juge mi bi pa se vedno bili v jugi...
veza
# 25.06.2018 ob 08:10
Vse pravo tega sveta ne more nič, če nimaš na bojišču pogumnih ljudi, ustrezno opremljenih, pravilno vodenih, ki zmagajo v orožju.
Potem se šele lahko vsedeš za pogajalsko mizo.
mostnica
# 25.06.2018 ob 08:10
Izropana in razprodana Slovenija; to je rezultat vladanja po osamosvojitvi. In pol milijona revežev.
cairns
# 25.06.2018 ob 08:29
Še isti dan se je uresničila tudi grožnja generalov jugoslovanske armade, saj so proti mejnim prehodom z Italijo krenile prve oklepne enote. Malo po 1. uri zjutraj, 27. junija se je nato začela desetdnevna vojna za Slovenijo.

Tudi v tem članku so novinarji RTV SLO dokazali da ne poznajo zgodovine.

Proti Italiji so krenile prve kolone tankov in enote vojakov že dan prej 26.6.1991 in sicer iz Ilirske Bistrice in Pivke ob približno 13.00 uri. V Divači je padel tudi prvi strel, ker je slovenska policija blokirala cesto proti mejnemu prehodu Lipica. Prav tako pa so bile postavljene barikade na cesti Ilirska Bistrica-Podgrad-Kozina proti mejnemu prehodu Krvavi potok in proti Kopru v Črnem kalu. General Čad iz reškega korpusa je prehiteval z izvrevanjem ukaza o zasedbi Slovenije za 12 ur.

Novinarjem pa priporočam da si kupijo knjigo Dan prej.
veza
# 25.06.2018 ob 08:22
hogart13

Dajmo si naliti tudi čisto vino,če ne bi bilo deklaracije Srbske akademije znanosti in umetnosti in Miloševića, ki jo je skušal uveljaviti, nas svet nikoli ne bi razumel in na koncu tudi priznal.
Pa zmagali smo na bojišču, to je bilo še eno presenečenje, tega v tujini nihče ni pričakoval.
Še manj Marković, ki je poslal tanke nad nas.
BAD
# 25.06.2018 ob 07:45
Tovariš Kučan je rekel tudi :

Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta … Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo,” Milan Kučan, 26. 10. 1988.

”Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana,” Milan Kučan v Ljubljani, 8. 2. 1989.

”Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo, in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi,” Milan Kučan v Beogradu, 28. 9. 1989.

”Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi,” Milan Kučan, 2. 10. 1989.

”Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti,” Milan Kučan v Beogradu, december 1989.

”O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti,” Milan Kučan, 31. 1. 1990.

”Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji,” Milan Kučan, februar 1990.

”O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji,” Milan Kučan, 20. 4. 1990.

”Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem,” Milan Kučan, 23. 12. 2015.
NoFuture
# 25.06.2018 ob 07:24
Samostojnost in suverenost je trajala do vstopa v Eu.
Hvala da sem lahko danes doma, da grem samo še 4x na šiht.
Ni_Nicka
# 25.06.2018 ob 08:46
Čestitke ob dnevu državnosti! # :)
sas
# 25.06.2018 ob 08:29
vidim, da imajo nekateri še z osamosvojitvijo težave ... še pri tej stvari, ki bi nas morala združevat, vedno najdejo nekaj za prepir ustvarjat ... pravi antislovenci ...
koprcan
# 25.06.2018 ob 08:18
Zanimiv bi bil odgovor na vprašanje, ali smo Slovenci dobili, to kar smo si želeli.
cairns
# 25.06.2018 ob 09:08
sas
vidim, da imajo nekateri še z osamosvojitvijo težave ... še pri tej stvari, ki bi nas morala združevat, vedno najdejo nekaj za prepir ustvarjat ... pravi antislovenci ...

Seveda, ker je večina teh antislovencev priseljencev iz bivše Jugoslavije. Njim je osamosvojitev Slovenije trn v peti. Potem so tu še bivši pripadniki JLA ki so izgubili vse svoje mega privilegije. Oni ne bodo nikoli lojalni državljani Slovenije. Še slovenščine se do sedaj niso naučili.
oliva
# 25.06.2018 ob 12:04
Čestitke vsem Slovencem, hvala vsem borcem.
Srečno, Slovenija!
svabo
# 25.06.2018 ob 10:01
Pripadniki TO, ki smo v letu 91 nekateri celo v leto 92, vpoklic vzeli, kot dokaz žrtvovati sebe za skupno dobro in lastno državo.....danes in vse prejšne dneve državnosti, ni več naš praznik. Že kar desteletje ali več ne. Drznem si govoriti v imenu nas tihe večine veteranov vojne za Slovenijo, ki smo prvi med enakimi, ki lahko o tem dnevu spregovorimo. Spregovorimo pa lahko z razmislekom, kaj spremeniti. Kaj spremeniti, da bo ta dan ponovno naš pravi praznik, ki ga bomo s ponosom praznovali. Tako pa.....kaj naj si človek misli, ko na naš, moj dan na predvečer govori človek, ki ne zbuja niti trohice spoštovanja. Človek, ki ne spoštuje niti sam sebe, kaj šele, da bi ga spoštovali drugi. Človek, ki je zadnji v vrsti, ki lahko nagovori nas, veterane in ostale državljanje. Tak človek je farsa in ne predsednik države. Da o zlagalcih in pripovedovalcih večernih pravljic o osamosvojitvi niti ne govorim. Verjetno dragi soborci je modra pot naslednja: Čaj je za lustracijo. Resda pozno. Vendar dovolj daleč stran, da ne povzročimo dodatnih krivic. Tisti, ki so ostali, in bili člani partije, pa dragi moji soborci, na smetišče zgodovine z njimi. Pa veliko zdravja in osebne sreče vsem nam.
čača
# 25.06.2018 ob 09:46
@ Samores V partizanskem boju smo osvobodili domovino in vzpostavili prvo slovensko vlado in dosegli pravico do samoodločbe po kateri smo se lahko sploh osamosvojili.

Dragi samores koliko si pa potem star. Moja dedka sta bila oba partizana in mi na kraj pameti ne pade, da bi si lastila njune zasluge. Zadnjega partizana, ki sem ga poznala smo pa pokopali lani, starega 95 let.
ice queen
# 25.06.2018 ob 09:20
Vse najboljse dragi sodrzavljani!
Danes imamo vsi rojstni dan!
Wasabi
# 25.06.2018 ob 09:05
Se opravičujem, sem spregledal, SDS;)

Mene ne moti, če je bil kdo kdaj v KPJ, moti pa me, da nekateri hočejo diskreditirati druge, zraven so pa sami bili ravno tako tam;)
gospod iskreni
# 25.06.2018 ob 09:31
Lahko sem jaz optimist kolikor hočem, ma to ne spremeni dejstva, da tajkunstvo še vedno ubija in krade po naših tleh.
In to več kot očitno tako zelo, da nas taisti, ki so najbolj odgovorni za to tajkunstvo, sedaj proslavljajo kot največji pomembneži.

Ali je to optimizem ali naivnost ribice pred vabo, pa si odgovori sam!


Ugasneš televizijo, ugasneš internet, ne bereš časopisov, pa tajkuni izginejo. Na koncu ugotoviš kako lepo ti je živeti v naši deželici.
hogar13
# 25.06.2018 ob 08:14
@SamoRes
Ne ga srat no. Tepli bi nas kot Katalonce? Mislim, da v primeru odhoda iz EU ali/in NATA vsaj tankov nebi imeli na mejah kot smo to dobili v dobri stari jugi. Pravica do samoodlocbe my ass. Ves politicen vrh se je tresel kaj bo ko se je zacel postopek osamosvajanja.
amigo
# 25.06.2018 ob 08:44
Osamosvojitev se je v veliki meri ponesrečila. Vladajo nam nekakšni modernizirani komunisti, ki se imenujejo levičarji ali liberalci ali nekaj takega. Pravna država ne deluje, pripadniki vladajoče mafije se vozijo okoli z najdražjimi Mercedesi. Mladi se izseljujejo. Premoženje države prodajamo sumljivim tujcem.
coffeecup
# 25.06.2018 ob 12:40
Vse Najboljše in Srečno Slovenija!
BAD
# 25.06.2018 ob 09:48
"Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo."
bayernkini
# 25.06.2018 ob 08:21
Vse najboljše za rojstni dan SLOVENIJA !
Bog naj živi Slovenski narod !
Upajmo da bo končno Slovenija naredila obrat v pravo demokracijo in pravi zdrav kapitalizem v dobrobit slovencev in slovenk
L.p. v Slovenijo
generusus
# 25.06.2018 ob 11:38
Jamranje za starimi časi in pridušanje kako je bilo včasih vse okej, je navzoče že skozi celotno zgodovino in je večplastno. Po navadi se nanaša na:

1. Objokovanje za starimi časi, ko je bil v veljavi še drugačen političen sistem (npr. sužnjelastniški red, fevdalizem, socializem, komunizem)
2. Objokovanje za starimi časi, ko so bili na voljo še drugačni tehnološki pripomočki, in ki jih sedaj ni več ali pa so jih nadomestili novi (npr. prenosni telefoni, telefoni, računalniki, internet, avtomobili, parni stroji, konjska vprega, vlaki)

Hrepenenje po preteklosti lahko temelji na naslednjih dejavnikih:

1. Časi, ki so minuli so praviloma vedno lepi, ker smo bili mlajši, spominjamo pa se ponavadi le pozitivnih izkušenj
2. Ljudi je inherentno strah novosti, predvsem tehnologije, ker morajo vložiti dodaten trud, da jo osvojijo. Ljudi je strah tudi novih družbenih sistemov, ker morajo svoja dejanja in celoten odnos do skupnosti redefinirati in igrari po novih pravilih. Gre torej za problem sposobnosti prilagajanja.
3. Majhna peščica ljudi je morda v preteklosti res živela bolje, a največkrat zato, ker so bili vključeni v oblastne strukture preminulega sistema ali pa so se preživljali s pomočjo veščin in znanj, ki so bili v preteklosti altualni, danes pa ne več.

Prednosti samostojne Slovenije je neprimerno več, kot pa če bi živeli v minuli skupni državi. Saj večina ljudi to tako ali tako dobro ve, pritoževanje je velikokrat bolj simbolične narabe.
Celine
# 25.06.2018 ob 10:09
Če dobro premislim sta svoje bančne račune napolnila Igor in Janez. Toliko o osamosvojitvi.
gospod iskreni
# 25.06.2018 ob 09:19
Malce vec optimizma pa bo
felipesko
# 25.06.2018 ob 08:49
V več državah smo živeli in po vseh smo pljuvali....Nič drugače ni danes....
Res pa je tudi,da so nam lastno državo ukradli povzpetni,ampak nesposobni politiki....
sas
# 25.06.2018 ob 09:32
svyatoslav
kaj srbi spet žrtve igrate?
veza
# 25.06.2018 ob 10:37
taprauslovenc
# 25.06.2018 ob 10:27

Ena izmed stvari,osnovnih stvari ki se ni naredila je bila lustracija

najbolj je bil proti Bučar, bi pa padla tudi Bavčar in Janša in še mnogi iz DEMOSa
esspero
# 25.06.2018 ob 10:14
čača@ Ni vse tako črno . Moj stric je še živ, ima nekaj čez 90 let in je prvoborec- spomeničar.Zdravje mu še kar služi.Torej , nekaj pravih partizanov je še živih.!
felipesko
# 25.06.2018 ob 10:09
patriot44x2
27 let lopovstva levičarjev ki so uničili tisto kar smo dolgo pričakovali in želeli. Svobodno državo brez nekega enoumja.

Ti levičarji so že zdavnaj postali ortodoksni desničarji in danes zahtevajo desno vlado....
aktivist
# 25.06.2018 ob 09:34
Kenzu

Smesno bi bilo izvesti lustracijo, ker bi edini lustrirani politiki bili: Janša, Gorenak, Grims in pahor.
_cerebro
# 25.06.2018 ob 09:21
Ob vseh minusih, ki se pojavijo pri čestitkah in izrazih ponosa ob prazniku rojstnega dne Slovenije, se mi pojavi priokus, da nečesa nismo dokončali, da so na praznovanje vleteli nepovabljeni gosti. Dobesedno mi gre na bruhanje.
cairns
# 25.06.2018 ob 21:19
vihraviuporabnik
Smatram, da ste še otroci in pojma nimate . Vsaj vaši komentarji to jasno povedo.

To jaz povem vsakemu ki z omalovaževanjem govori o deset dnevni vojni.

Mi, ki smo pripravljali mesece prej, nismo vedeli da bo trajalo samo deset dni. Najbolj optimistične napovedi so govorile o nekaj mesecih spopadov in nato o nekaj letih diplomaskega mešanja dreka. Zato pa je naš odpor toliko več vreden ker smo šli v zavestno tveganje da bo žrtev veliko in da bo trajalo veliko dlje.

Ko se politiki tolčejo po prsih in si delijo zasluge za samostojno Slovenijo mi gre na bruhanje, ker poznam ozadje dogajanja. Koliko so prispevali oni in koliko mi, ki smo bili o orožjem na terenu.
Pa še nekaj boli. Pred nosom se mi sprehajajo bivši oficirji zločinske JLA, ki jih zaradi združevanja družine ne moremo izgnati v njihovo Srbijo ali Bosno. Seveda imajo polno pokojnino in se nosijo kot pavi , ret potujejo v tujino s slovenskim potnim listom. Potnim listom države ki so jo hoteli uničiti.
nordnung
# 25.06.2018 ob 12:52
Leta 91 sem bil na štabu tors - prostovoljno prvi dan ob 14.00.
A če bi šel spet...verjetno da, domovina je ena sama!
generusus
# 25.06.2018 ob 12:04
Absolutna velikost dolga ni pomembna. Pomembna je sposobnost gospodarstva oziroma države, da ga odplača. Npr. dolg 100 EUR je za večino evropejcev lahko vračljiv, medtem ko za nekoga, ki na dan zasluži par evrov, lahko predstavlja njegov finančni zlom.
felipesko
# 25.06.2018 ob 10:20
Ko smo se osamosvojili je imel vsak Slovenec 60 tisoč evrov skupnega premoženja (120 miljard),
danes ima vsak 30 tisoč dolga.in skupno premoženje na slabi banki....
Sposobni ravno nismo,čeprav se imamo za izredno pametne in marljive.....
esspero
# 25.06.2018 ob 10:08
Letos junija je v ospredju predvsem 30 letnica tistih , ki smo se z državljansko zavestjo zoperstavili oblastem na Roški.Vendar je vse tiho. Škoda.Ta odziv državljanskega upora , upor agresorju na NAŠE ozemlje- Slovenijo, je za nas in našo državo SAMOSTOJNO ,NEODVISNO REPUBLIKO SLOVENIJO svetinja in zgodovinska zmaga Slovenskega naroda. To je neizpodbitno dejstvo.! Razmere v državi , ki smo ji danes priča , pa v ljudeh izraža bes ,revolt in omaloževanje. Upravičeno , kajti mnogi so se na vrednotah Slovenske osamosvojitve okoriščali , državo pa pripeljali na rob prepada.
sLoVaN
# 25.06.2018 ob 10:04
In danes, ko smo samostojni in neodvisni:
brez novih kreditov MMF in IMF pade čisto vsaka vlada, ker zmanjka denarja...

Ob razpadu cele Yu je le-ta imela cca 20 mrd zunajega dolga,
danes ga ima samo Slovenija cca 37 mrd, za čas vlade jj celo 43 mrd..
Wolfy
# 25.06.2018 ob 11:58
@zeuss-zeng

tudi z dolgom 20.000 EUR po prebivalcu ne moreš imeti dobrih plač

Avstrijci imajo dvakrat visji dolg na prebivalca pa imajo visje place
Mimobeznik
# 25.06.2018 ob 11:32
@zeuss-zeng

Demagogijo res obvladaš, ampak če pustimo ob strani, da ima Slovenija rekorden izvoz in pozitivno trgovinsko bilanco. S čevljarji in šiviljami ne moreš imet višjih plač kot 400-600 eur. Sej veš to ane. Zato teh tovarn ni več v Sloveniji. So pa druge, ki jih prezirate, ker so vse bolj tehnološko napredne, z višjimi plačami in manj delovno intenzivne.
makoshark
# 25.06.2018 ob 11:11
Sklonjen
Še dobro da narod pomni, komu je bila intimna opcija Jugoslavija in komu Slovenija.
To intimno željo po samostojnii Sloveniji je navsezadnje s svojimi glasovi podprl tudi narod na volitvah, ko je Janezu Janši in SDS izkazal večinsko podporo na tokratnih parlamentarnih volitvah.


Smo leta 2018, če še nisi opazil. Slovenija je država že 27 let. Verjetno je čas, da se nekateri zbudite.

25% < 50%. Logika stari, logika!
veza
# 25.06.2018 ob 10:04
. Tisti, ki so ostali, in bili člani partije, pa dragi moji soborci, na smetišče zgodovine z njimi.

a Janša tudi?
Kazalo