Cerar je najprej spomnil, da so se 25. junija 1991, ko je Slovenija postala neodvisna in samostojna država, izpolnila pričakovanja številnih rodov Slovencev po vsem svetu. A je dodal, da so od takrat do danes "osebne in kolektivne stiske, naravne nesreče, vse bolj očitne družbene razlike, obujanje simbolov, ki so rodili zla 20. stoletja, zlasti pa zadnja svetovna gospodarska kriza" omajali prenekateri ideal in spremenili naš pogled nase in na svet.

Zaradi tega po ugotovitvah Cerarja svet danes ni bolj spravljiv, strpen in potrpežljiv, lahko pa kljub temu vsi zanj naredimo nekaj na svoj način. "Vredno je, da spet premislimo položaj, v katerem smo kot ljudje, kot družba in kot država. Da v njem prepoznamo najprej dobro, dosežke, ki nas delajo velike, ljudi, ki nas delajo junaške in skupnosti, ki nas delajo človeške. Opremljeni s to mislijo bomo lažje razumeli tiste, ki se v nenehnih spremembah niso znašli. One, ki zmorejo čez stopnice življenja samo, ko jim nekdo ponudi roko. Tiste, ki trkajo na naša vrata in vest z razlogom," je zapisal.

Prebujeni s to zavestjo bomo po navedbah Cerarja prihodnje "rojstne dneve naše države doživeli tam in tako, kot si to zaslužimo, na svetli strani zgodovine in v miru". Vsem je ob prazniku čestital in zaželel zadovoljne in ustvarjalne dni.

Odprta predsedniška palača in drugo dogajanje
Slovenija praznuje dan državnosti in 27. obletnico osamosvojitve. Vrhunec prazničnih prireditev je bil že v nedeljo zvečer, ko je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani osrednja državna proslava z govorom predsednika republike Boruta Pahorja. Ta bo predsedniško palačo odprl za obiskovalce. Osrednji dogodek bo ob 11.30, ko bo predsednik na posebni slovesnosti v predsedniški palači slovenski moški košarkarski reprezentanci, ki je lani v Istanbulu osvojila naslov evropskih prvakov, vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Pred vhodom v palačo je postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Poleg tega bo Pahor ob 14. uri v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Tradicionalna praznična slovesnost bo tudi na Sabotinu, kjer bo govornik predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Z različnimi prireditvami bodo današnji dan državnosti počastili tudi v številnih občinah.
Janša: Slovenija naj bo domovina za vse
Predsednik SDS-a Janez Janša, ki je bil igralec na političnem parketu že v času osamosvajanja Slovenije, vlado pa poskuša oblikovati tudi kot zmagovalec tokratnih parlamentarnih volitev, je na predvečer današnjega praznika v izjavi za medije ob robu slavnostne seje DZ poudaril, da bi si želel predvsem, da je Slovenija domovina za vse.

"Zdaj, ko ima slovenski narod lastno državo, bi bil čas, da se izpolnijo sanje, zaradi katerih smo na plebiscitu glasovali za samostojno Slovenijo," je dejal. Po njegovih besedah bi bil čas, da bi se vsi zavedali, kaj pomenijo besede tedanjega vodje Demosa Jožeta Pučnika na dan plebiscita: "Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo." "Še vedno gre za Slovenijo," je prepričan Janša.
Zore: Politika za dobro vsakega človeka
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je ob nedeljski slavnostni seji državnega zbora pred dnem državnosti ocenil, da je nov sklic DZ-ja dodaten razlog za razmislek, kje smo in na kakšen način bomo šli naprej. Po njegovem mnenju mora politika začeti delati za dobro vsakega človeka. "Za našo politiko se mi zdi, da bo morala v resnici postati politika, kar pomeni delati za skupno dobro, pustiti osebne, strankarske, neke parcialne interese ob strani, če hoče v resnici biti politika, in ne politikantstvo," je v izjavi za medije dejal Zore.

Kot je poudaril, mora politika začeti delati za dobro vsakega človeka, "seveda pa najprej za dobro tistega, ki je najbolj ranljiv, ki sam nima nobenih možnosti, da bi si priskrbel boljše možnosti, boljše pogoje za življenje". "Politika, ki zasluži to ime, bo to storila. Kaj konkretno bo, bomo pa videli," je dejal glede prihodnosti novega sklica, ki je delo začel po ustanovni seji v petek, in nove vlade, ki še ni oblikovana.

Večjega števila strank, ki so se na tokratnih volitvah uvrstile v parlament, ne vidi kot večje demokratičnosti, ampak kot nekoliko večjo razdrobljenost. "Kajti mislim, da so določene stranke bolj ali manj samo nekoliko drugačni toni iste melodije," je pojasnil.