Z novim zakonom o izvršbi in zavarovanju naj bi pospešili izvršilne postopke in njihovo hitrejše končanje. Pri prodaji nepremičnin za poplačilo dolga osnovni način ostaja javna dražba.

Vendar bo odslej cena na prvi dražbi lahko postavljena že pri 70 odstotkih ugotovljene vrednosti nepremičnine, ne več pri 100 odstotkih vrednosti. Cena na drugi dražbi, enako kot doslej, ne sme biti nižja od polovice ugotovljene vrednosti nepremičnine. Ukinjena pa je tretja dražba.

Upniki v času izvršilnega postopka se lahko tudi dogovorijo, da se nepremičnina proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Takšno prodajo lahko predlaga kateri koli upnik, šteje pa se, da se drugi strinjajo, če temu izrecno ne nasprotujejo. Pri zbiranju ponudb se uporabljajo določbe o javni dražbi, med drugim glede najnižje cene.

V primeru izvršbe na solastniški delež bodo lahko sodišča odločila, da se nepremičnina proda kot celota, če bodo s tem soglašali vsi solastniki.

Rubeži minimalne plače
Novosti so tudi pri omejitvah izvršbe. Za denarne terjatve (razen za terjatve iz naslova preživnine) je na dolžnikove dohodke iz delovnega razmerja ali na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, pri čemer mora dolžniku ostati vsaj 70 odstotkov minimalne plače.

Za terjatve iz naslova preživnine pa se prav tako lahko seže do dveh tretjin prejemkov, pri čemer pa mora dolžniku ostati vsaj 50 odstotkov minimalne plače.

V obeh primerih mora dolžniku, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ostati še znesek, ki je po pravilih o denarni socialni pomoči določen za osebo, ki jo je treba preživljati.

Enaki posegi v mesečne dohodke veljajo tudi za podjetnike ali zasebnike ter na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter iz pogodbe o življenjskem zavarovanju.

Na prejemke vojaških invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je mogoče seči z izvršbo le za terjatve iz naslova preživnine, in sicer do polovice teh prejemkov.

Razkrivanje imetnikov zemljiškega pisma
Novosti so tudi pri razkritju imetnikov zemljiškega pisma. Sodišča bodo lahko objavila oklice, s katerimi bodo pozvala imetnike zemljiškega pisma, da v treh mesecih razkrijejo identiteto in predložijo original zemljiškega pisma. V nasprotnem primeru bo veljala domneva, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga.

Zemljiški dolg, ki je bil sicer že ukinjen, je mnogo toženih in zadolženih posameznikov uporabilo za zaščito premoženja pred upniki.

Po pisanju časnika Dnevnik so nekateri toženi menedžerji že ubrali novo pot, predznambo lastninske pravice, uporabljajo pa tudi prepis nepremičnine na otroke ali partnerje in vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke.