Odvisno, koga vprašate. Začnimo na začetku. Slovenija je bolonjsko reformo pred petimi leti uveljavila zato, da bi študentu omogočila, da osvoji kompetence, potrebne za zaposlitev, čim prej konča študij (po novem je namreč mogoče diplomirati že po treh letih, magistrirati pa po petih letih študija) in se tako uspešno ter čim prej vključi na trg dela. Prve bolonjske diplomante smo dobili v lanskem študijskem letu (2009/2010), MMC pa je preveril, ali se cilj bolonjske reforme uresničuje - ali so mladi po končani prvi stopnji bolonjskega študija uspešni pri iskanju službe ali je stanje morebiti podobno kot na Hrvaškem?

Državne ustanove in organi previdni, ŠOS pesimističen
Državne ustanove oz. organi previdno poudarjajo, da o gibanju zaposlovanja diplomantov, ki so končali prenovljene prvostopenjske študijske programe (diploma), še ni mogoče govoriti, saj so prvi bolonjski diplomanti šele dobro končali študij in relevantnih raziskav še ni, v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa že zdaj menijo, da je zaposlovanje po prvi stopnji bolonjskega študija oteženo. Nihče izmed vprašanih tako ni neposredno zanikal, da slovenski bolonjski izobraženci ne delijo usode hrvaških.

Podatka o številu diplomantov, ki so se na trg dela vključili že po prvi bolonjski stopnji oz. treh letih, MMC nima, glede na to, da se je skupno število študentov, ki so se odločili za nadaljevanje študija po drugi stopnji (torej za magisterij) po podatkih ministrstva za visoko šolstvo povečalo za 2,2-krat, pa jih očitno ni prav veliko.

FDV: Študij nadaljuje več kot 82 odstotkov študentov
To domnevo so za MMC potrdili tudi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer so nam povedali, da se je v lanskem študijskem letu za nadaljevanje bolonjskega študija odločilo kar 233 od 283 njihovih diplomantov (več kot 82 odstotkov). Poleg tega so bolonjski študij po prvi stopnji zdaj končali le študenti redkih fakultet, ki so bolonjski sistem uvedle že v šolskem letu 2005/2006 (v Ljubljani, denimo, ekonomska fakulteta, fakulteta za upravo, FDV, s posamičnimi programi pa še filozofska fakulteta).

V tem kontekstu je torej podatek, ki ga je MMC-ju posredoval Zavod RS za zaposlovanje, da je bilo konec avgusta med brezposelnimi prijavljenih 168 diplomantov prve bolonjske stopnje, precej zgovoren - številka je visoka. Kaj to v resnici pove o njihovi zaposljivosti, nam sicer tudi na zavodu niso znali povedati, saj potreb po diplomantih bolonjskega študija ne zajemajo v celoti, "ker delodajalci še ne poznajo dovolj dobro bolonjskih programov".

Univerza: Delodajalci akreditirali vse bolonjske programe
Kje in kako torej bolonjski diplomanti sploh lahko dobijo službe? Na Univerzi v Ljubljani so za MMC povedali, da na različnih delovnih mestih - odvisno od potreb delodajalcev in sistematiziranih delovnih mest. Glede na to, da brez pozitivnega mnenja delodajalcev ni bil akreditiran noben program Univerze v Ljubjani, ta pričakuje, da z zaposlitvami vendarle ne bi smelo biti težav: "Podatki o pridobljenih znanjih so vsem delodajalcem na voljo v prilogi k diplomi in pričakujemo, da bo ta instrument omogočal delodajalcem lažji in primernejši izbor kandidatov za delovno mesto, ki bodo izpolnjevali zahteve za zasedbo delovnega mesta ter imeli ustrezne kompetence za izvedbo predvidenih del ali storitev."

Tega optimizma nikakor ne delijo na ŠOS-u. Strinjajo se, da bi se lahko bolonjski diplomanti, če bi sistem deloval pravilno, lahko zaposlili povsod, kjer so se lahko do zdaj njihovi kolegi iz starih programov, saj imajo oboji enake kompetence (če bi bila implementacija bolonjskega sistema pravilna, pa bi imeli bolonjski študenti zdaj že nove kompetence, ki jih delodajalci iščejo v času hitrega razvoja znanosti). V realnosti po njihovih besedah ni tako, saj delodajalci pogosto zahtevajo sedmo stopnjo izobrazbe, ki jo imajo diplomanti po starih študijskih programih, ne pa stopnje 6/II, ki jo imajo tisti, ki so diplomirali po bolonjskem sistemu. To je sistemska napaka, ki izhaja še iz mandata ministra za visoko šolstvo Jureta Zupana, so še navedli na ŠOS-u.

Ministrstvo: Študijske stopnje bomo opredelili na novo
Te težave se očitno zavedajo tudi na ministrstvu za visoko šolstvo: "Na ministrstvu za visoko šolstvo smo v osnutku nacionalnega programa za visoko šolstvo (NPVŠ) 2011-2020 temu namenili posebno pozornost, še posebej zaradi odločitve v preteklosti, po kateri stara univerzitetna izobrazba ustreza drugi študijski stopnji (oz. magisteriju po bolonjskem študiju, op. a.). Tako v osnutku NPVŠ-ja govorimo o pripravi nacionalnega ogrodja visokošolskih kvalifikacij, v katerem bomo na novo opredelili pomen posamezne študijske stopnje. Diplomanti prve stopnje namreč morajo biti zaposljivi in predstavljati glavno vstopno točko na trg dela iz visokošolskega izobraževanja."

Ob koncu velja potegniti črto in glede na vse povedano na kratko oceniti smiselnost bolonjske reforme. Na Univerzi v Ljubljani verjamejo, da ni zgrešena, in opozarjajo, da še zdaleč ni končana. Hkrati poudarjajo, da njen smisel ni le v spodbujanju vseživljenjskega učenja, temveč tudi v organiziranem zagotavljanju kakovosti visokega šolstva, pospeševanju mobilnosti študentov, akademskega in administrativnega osebja in s tem internacionalizacije, vzpostavitvi mehanizmov transparentnosti pridobljenih učnih rezultatov, priznavanju znanj, pridobljenih v drugih okoljih ali sistemih. Poleg tega bolonja omogoča povezovanje visokošolskega prostora, intenzivneje povezuje in črpa iz raziskovalnega prostora ter s tem zagotavlja življenjskost, uporabnost in sodobnost znanj, ki jih ponuja študentom, diplomantom in delodajalcem, so sklenili.

ŠOS: Bolonjska reforma za zdaj zgrešila cilj
V ŠOS-u na drugi strani opozarjajo, da je že omenjena sistemska napaka, ki onemogoča tekoče zaposlovanje novih diplomantov, povzročila zgrešitev cilja bolonjske reforme. Kljub temu upajo, da se bo glede na to, da se bo visokošolski sistem prenovil, prav tako pa se bo vzpostavilo tudi evropsko primerljivo nacionalno ogrodje kvalifikacij, "ta nepravilnost odpravljena in bo omogočeno zaposlovanje vsem diplomantom že po prvi stopnji, kar pa naj bi bil tudi eden izmed ciljev bolonjske reforme".