Vaša ocena: 
Ocena 4,1 od 16 glasov
Ocenite to novico!
Evropski ministri bodo v prihodnjem tednu presodili, kaj je prinesla bolonjska reforma. Pri nas z njo niso ravno zadovoljni, ministrstvo za visoko šolstvo pa že načrtuje novo zakonodajo.
Ob deseti obletnici bolonjske reforme visokega šolstva bo v drugi polovici prihodnjega tedna na dvodnevni konferenci na Dunaju in v Budimpešti 46 evropskih ministrov za visokošolsko izobraževanje pregledalo napredek pri ustvarjanju skupnega evropskega visokošolskega prostora. V Sloveniji je sicer z bolonjsko reformo visokošolskega študija le malokdo zadovoljen, poroča Radio Slovenija.
Sistem postaja nevzdržen
Študijskih programov je absolutno preveč, stvar je nepregledna, pojasnjuje tudi minister za visoko šolstvo Gregor Golobič. Po njegovem mnenju svoj del krivde nosijo tudi univerzitetni profesorji, saj je reforma sledila logiki, ki ni vredna akademske sfere. Vsebino so prilagodili zatečenemu stanju, tudi reševanju kadrovskih zadev, in to bo treba spremeniti, da bo ta sistem vzdržen, je za Radio Slovenija povedal minister.
Visokošolski sistem namreč postaja nevzdržen tudi iz javnofinančnega vidika. Zato je ministrstvo začelo javno razpravo o razvoju visokega šolstva pri nas, izsledke pa bodo prelili v novo zakonodajo.
Preveč programov, preveč izbirnih predmetov
Da so akreditirali preveliko število študijskih programov in izbirnih predmetov, ugotavljajo tudi na Univerzi v Ljubljani. "To bo treba racionalizirati, ker bo treba racionalizirati tudi izvedbo študija," je prepričan rektor Stanislav Pejovnik, ki dodaja, da je skrajno nesmiselno izvajati študij s petimi študenti.
Podobno se dogaja na mariborski univerzi. Ni bilo opravljene računice, koliko ti programi stanejo, koliko stane ta velika izbirnost. "Tudi mi se srečujemo s podobno težavo, kot jo imajo na Univerzi v Ljubljani, ko moramo racionalizirati število izbirnih predmetov," pravi rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman. Podobne težave naj bi po njegovih besedah imele vse slovenske univerze.
Strinjam se, da ne moremo imeti 30 ekonomskih fakultet, ker bi bili vsi radi managerji. V tržnem gospodarstvu pa ne moremo imeti samo ene fakultete, ki je privilegirana od države. Tudi za šolstvo bi morala veljati zakonitost zasebnega trga. Potem se bo pa kaj hitro videlo, katera ekonomska fakulteta je najboljša katera pa najslabša. Ne imeti ljudi za tako neumne, da tega ne bi zmogli sami ugotoviti. Bodo in to zelo hitro.
Dragoon: ''Nivo pa ne pada zaradi faultet, ampak zaradi ukinjanja eksternega preverjanja in točk v OŠ, pa tega, da se v SŠ ne da več pasti, pa poenostavljanja mature vsako leto, ker je to "preveliko breme"...''
Nivo ne pada samo zaradi fakultet, ampak zaradi celotnega slovenskega šolskega sistema, ki je edino pri nas od vseh držav EU tako butasto zastavljen, da so že osnovnošolci podvrženi borbi za pike. Eksterno preverjanje znanja bi morali TAKOJ ukinit in uvesti nazaj interno preverjanje znanja. Tak sistem, sistem internega preverjanja znanja, imajo v vseh drugih evropskih državah, edino Slovenski šolski sistem ima število maturitetnih točk kot pogoj za vpis na fakultete. V vseh drugih evropskih državah, Avstriji, Nemčiji, Italiji, imajo interno preverjanje znanja s strani posameznih izobraževalnih ustanov, vsaka srednja šola ali fakulteta ima svoje sprejemne izpite in tako najbolj učinkovito testira pri kandidatih področja, za katera misli, da so pri nadaljnjem študiju ključna. Z eksternimi preverjanji znanja pa testiranje za vpis na fakultete ni tako učinkovito, ker država ne more vedeti tako dobro, kaj je za posamezno fakulteto ključno kot to ve fakulteta sama. Kot primer: Za vpis na medicino so pomembne točke, ki so seštevek učnega uspeha v tretjem in četrtem letniku, točk pri slovenščini, angleščini, matematiki,... V Nemčiji pa medicinska fakulteta sama razpiše sprejemne izpite iz predmetov, za katere smatra, da so pomembni za studij medicine, torej kemija, fizika, biologija, latinščina. Ne pa npr. iz materinskega jezika ali pa matematike, ker to znanje za študij medicine ne pride v poštev. Torej, eksterno preverjanje znanja bi morali takoj ukinit in uvesti tak sistem, kot prevladuje v EU. V EU torej vpis na fakultete selekcionirajo fakultete same, preko sprejemnih izpitov, ki jih fakultete sestavijo SAME (glede na svoje specifične zahteve), ne pa da vpis na posamezne fakultete selekcionira univerza in to po istem merilu za katerokoli fakulteto, kot je to pri nas. Mislim, da slovenski šolniki niso pametnejši od evropskih...
Dragoon: ''Tudi to, da so fakultete plačane "po glavah", je nesmisel, ki ga večje fakultete izkoriščajo za več denarja, pa manjšo kvaliteto, in proizvedejo cel kup fiktivnih študentov, ki potem jemljejo delo delavcem in denar študentskim domovom in štupendijam...''
Gotovo je bolj pravično, da je eden izmed kriterijev za financiranje izobraževalnih ustanov tudi število učencev (dijakov, študentov). Več kot imajo ''glav'', večji delež državnih finančnih sredstev morajo dobiti, ob pogoju, da njihov izobraževalni program zadostuje veljavnim državnim standardom. Kaj, a po tvoje je bolj pravično, da fakulteta z manj študenti dobi več denarja, kot pa fakulteta z več študenti? Po mojem je nepravično, da imajo fakultete z manjšim številom študentov več denarja kot pa fakultete z večjim številom študentov. Ker imajo slednje tudi več stroškov, večja obrabnina, večji administrativni stroški itd., morajo dobiti več denarja. Ne pa imet ljudi za tako neumne, hitro znajo presodit katere fakultete so bolj in katere manj kvalitetne. Zadnjo besedo ima v tržnem gospodarstvu potrošnik in to mora veljat tudi za šolstvo.
Moje mnenje je še, da bi tudi v šolstvu moralo biti več zasebne iniciative. Torej tak model kot v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Nizozemskem, Luksemburgu itd., da bi imele najbolj kvalitetne zasebne sole koncesijo od države, torej da bi država financirala samo izobraževalne programe (investicijski in ostali stroški pa bi še naprej ostali na plečih ustanoviteljev zasebnikov). Ker to je dobro tudi za državno šolstvo, ker je pol manj navala na državne šole in je posledično tudi tam pouk bolj kvaliteten. V modernem tržnem gospodarstvu, kar je, vsaj upam, cilj Slovenije, je nedopustna vsakršna omejitev kvalitetne zasebne iniciative kjerkoli, tudi v šolstvu. Ravno tako kot je nedopustno vsakršno ideološko izkljucevanje, češ Katoliška Cerkev pa ne sme ustanavljati Šol. V vseh zahodnoevropskih državah je delež učencev, študentov, ki obiskujejo zasebne (ja, tudi katoliške šole) bistveno večji kot pa pri nas. Ljubčki dragi, nismo več v komunizmu ...
link: http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderw
ijs/bologna/2010_conference/programme.ht
m
LP
Dandanes se veliko govori o tem, da primanjkuje inženirjev gradbeništva, strojnikov, elektro smeri... DA, res je. A problem je že v OŠ - poučevanje tehnike se ponavadi poučuje tako "ja, če si talent za tehniko si, drugače si nesposoben". Že v OŠ je treba učencem približati tehniko (NE - ne trdim, da morajo to že biti strokovnjaki, saj itak to vsak pameten ve, da ni mogoče), sicer na bolj zabaven in igriv način. A na tak način bi mnogi ugotovili, da elektrotehnika ni "navadno sranje" in bi dobili veselje do tega dela.
Nato se to nadaljuje v SŠ - osebno poznam profesorje tehniških predmetov v SŠ (ne bi o imenih - imam pa osebne izkušnje z njimi), ki so se "potrudili", da so tehniške predmete dijakom zagabili. Bodimo že enkrat pošteni - nekdo v letih 15-19 pač v večini primerov ne ve, kje se vidi čez 20 let - zato je potrebno ustrezno približati nekatere vede, na podlagi česa pri bodočih diplomirancih vzbudiš veselje do tega dela. Seveda pa vsak normalen človek ve, da znanje tehniških smeri iz SŠ ni enako znanju po končani fakulteti - vendar če se takrat nekoga ustrezno uvede, bo potem veliko lažje deloval v praksi. Drugače bodo na naravoslovne fakultete šli le tisti, ki imajo že od "nekdaj" veselje za določen poklic - ostali pač ne.
Sodobna družba potrebuje tudi dobre novinarje, dobre zgodovinarje, dobre komunikologe, dobre antropologe, dobre sociologe, dobre pravnike, dobre ekonomiste...katera beseda se pojavlja? DOBRE! Ne pa zapiflanih diplomirancev, ki znajo na pamet 100 teorij, v praksi pa jih že najmanjši problem vrže s tira - poznam nekaj takih, sem do nedavnega tudi sam bil študent (sem končal fakulteto, da se razumemo) in sem tovrstnih primerov videl veliko. Ima nekdo povprečje 9, da bi s tem kaj naredil - ne to pa ne. Seveda so izjeme, ne posplošujmo, vendar tega sploh ne bi smelo biti!
Bolonjski sistem je, kot sem že prej omenil, pripeljal do tega, da je to nekakšen podaljšek srednje šole - preverjanje prisotnosti na predavanjih, lepo prosim no! Kakšna zrelost pa je to? Kakšno reševanje problemov z rešitvami? Kakšno razmišljanje le? Ti moraš sam presoditi glede prisotnosti in temu primerno tudi sprejemati posledice - dobre ali slabe. To je za moje pojme prej odraz zrelosti, da dam še en primer:
Janez se odloči, da ne bo obiskoval predavanj zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Ker profesor na predavanjih pove tisto, kar ni našel v lanskih zapiskih, izpit pade in posledično temu ponavlja letnik. Janez spozna, da mora bodisi preučiti več dodatne literature, bodisi biti na predavanjih, bodisi imeti boljše mreženje med kolegi, da dobi boljše zapiske in gradivo. Naslednje leto se bolj organizira in izpit opravi - to mu je dobra "šola" za naprej in se zna organizirati - in Janez se je naučil VEČ kot če bi ga silili biti na predavanjih. S tem je pridobil pomembno veščino, ki ji lahko rečemo zrelost in iznajdljivost - posledično temu potem tudi v življenju zna sprejemati zrele odločitve - vsaka napaka je lahko tudi dobra izkušnja prihodnosti. In to je to - tako se nekdo izoblikuje v zrelo osebnost, z obveznimi predavanji pač NE.
Fakultete morajo biti placane po stevilu studentov, po glavah. Ker je nepravicno, da imajo fakultete y manjsim stevilom studentov vec denarja kot pa fakultete y vecjim stevilom studentov. Ker imajo slednje tudi vec stroskov, vecja obrabnina, vecji administrativni str. itd. morajo dobiti vec denarja. Ne pa imet ljudi ya tako neumne, hitro ynajo presodit katere fakultete so bolj in katere manj kvalitetne.
Moje mnenje se je, ta bi tudi v solstvu moralo biti vec yasebne iniciative. Torej tak model kot v ydravstvu, da bi imele tudi najbolj kvalitetne yasebne sole koncesijo od dryave, torej da bi dryava financirala samo iyobrayevalne programe. Investicijskiin ostali stroski pa bi se naprej ostali na plecih ustanoviteljev yasebnikov. V modernem trynem gospodarstvu, kar je, vsaj upam, cilj Slovenije, je nedopustna vsakrsna omejitev yasebne iniciative kjerkoli, tudi v solstvu. Ravno tako kot je nedopustno vsakrsno ideolosko iykljucevanje, ces katoliska Cerkev pa ne sme ustanavljati sol. V vseh yahodnoevropskih dryavah je deley ucencev, studentov, ki obiskujejo yasebne, ja tudi katoliske sole, bistveno vecji kot pa pri nas. Ljubcki dragi, nismo vec v komuniymu ...
Strinjam se, da ne moremo imeti 30 ekonomskih fakultet, ker bi bili vsi radi managerji. V tr\nem gospodarstvu pa ne moremo imeti samo ene fakultete, ki je privilegirana od dr\ave. Tudi ya solstvo bi morala veljat yakonitost yasebnega trga. Potem se bo pa kaj hitro videlo, katera ekonomska fakulteta je najbolj[a.
Dragoon> Nivo pa ne pada zaradi faultet, ampak zaradi ukinjanja eksternega preverjanja in točk v OŠ, pa tega, da se v SŠ ne da več pasti, pa poenostavljanja mature vsako leto, ker je to "preveliko breme"...
Nivo ne pada samo yaradi fakultet, ampak yaradi celotnega slovenskega solskega sistema, ki je edino pri nas v evropi tako butasto yastavljen, da so ye osnovnosolci podvryeni borbi ya pike. Eksterno preverjanje ynanja bi morali TAKOJ ukinit in uvesti nayaj interno preverjanje ynanja. Tak sistem, sistem internega preverjanja ynanja imajo v vseh drugih evropskih dr\avah, edino mi imamo stevilo maturitetnih tock kot pogoj ya vpis na fakultete. V vseh drugih evropskih dryavah, Avstriji, Nemciji, Italiji, imajo interno preverjanje ynanja s strani posameynih iyobrayevalnih ustanov, vsaka srednja sola ali fakulteta ima svoje sprejemne ispite in tako najbolj ucinkovito testira pri kandidatih podrocja, ya katera misli, da so pri nadaljnjem studiju kljucna. Y eksternimi preverjanji ynanja pa testiranje ya vpis na fakultete ni tako ucinkovito, ker dryava ne more vedet tako dobro, kaj je ya posameyno fakulteto kljucno kot to ve fakulteta sama. Kot primer> Ya vpis na medicino so pomembne tocke, ki so sestevek ucnega uspeha v tretjem in cetrtem letniku, tock pri slovenscini, anglescini, matematiki,... V Nemciji pa medicinska fakulteta sama raypise sprejemne iypite iy predmetov, ya katere smatra, da so pomembni ya studij medicine , torej kemija, fiyika, biologija, latinscina. Ne pa npr. iy maternega jeyika al pa matematike, ker to ynanje ya studij medicine ne pride v postev. Torej, eksterno preverjanje ynanja bi morali takoj ukinit in uvesti tak sistem, kot prvladuje v EU. Mislim, da slovenski solniki niso pametnejsih od evropskih...
Marsikaj imaš prav.
Motiš se v navajanju znanj, ki bi jih morala univerza podajati:
a) matematike,
b) materinega jezika,
c) tujega jezika,
d) osnov stroke, ki jo študira (katere koli stroke pač).
a,b c in so znanja osnovne in srednje šole. Če jih študenti ne obvladajo, težava ni v visokošolskem študiju, ampak v osnovno- in srednješolskem izobraževanju. Glede d pa ne samo osnove, ampak kar detajle.
Visokošolski študij ti mora po moje dati dvoje. Znanja s področja stroke in znanja, kako reševat probleme, iskat informacije ipd..
Motiš se tudi v kolokvijih, po moje. Oče je študiral v letih 75-79 na elektro faksu v lj in je praktično vse izpite opravil s kolokviji. Sklepam, da so kolokviji tudi takrat bili enako razširjeni kot so bili v času mojega študija.
Sicer sem pa mnenja, da je največji problem visokošolskega študija množičnost. Z množičnostjo so standard padli. V preteklosti je nadaljevalo šolanje na fakultetah mnogo manj ljudi kot danes in so dejansko študirali večinoma takšni, ki so vedeli, za kaj so tam in so v pridobitev izobrazbene stopnje bili pripravljeni vložiti delo in energijo. Danes je vpis množičen, na faksih je polovica ljudi, ki resnici na ljubo tja ne spadajo (beri: ne obvladajo niti srednje šolskih znanj splošne razgledanosti).
Čeprav se radi ponašamo z idejami o družbi znanj itd., je jasno, da znanje nima vrednosti in ni vrednota, če je množično.
diax
14. marec 2010 ob 20:22
Prijavi neprimerno vsebino
Ej, naj naši vrli politiki rajši vzpostavijo take možnosti, da bo vsak lahko študiral to, kar si želi, ne pa da bo že desetletnik bil podvržen tekmi za neke brezvezne točke. Šola pr nas je že od vrtca naprej dresura za nemške ovčarje. Stara mama mi je govorila, da so pred komunizmom bile res kul šole, ki so šolarja res celostno vzgojile v osebnost. To pr nas je pa podn od podna. Mečejo se miljarde za tajkune, za razne sib in nlb banke, to da bi šel pa denar fakultetam, da bi povečale število študijskih mest, to pa nikomur ne pade na pamet. jao jao...
To je enostavno nevzdržno za sistem. Ne moremo imeti 30 ekonomskih fakultet, ker bi bili radi vsi menedžerji, ker se potem bojda "manj dela", čeprav zasebne univerze lepo polnijo to kvoto. Tudi to, da so fakultete plačane "po glavah", je nesmisel, ki ga večje fakultete izkoriščajo za več denarja, pa manjšo kvaliteto, in proizvedejo cel kup fiktivnih študentov, ki potem jemljejo delo delavcem in denar študentskim domovom in štupendijam (lepo pa od tega živijo servisi in funkcionarji). Študiram, zaenkrat vse lepo redno, in me ne bo nihče prepričal, da je novi zakon o malem delu zame slabši. Slabši je le za funkcionarje, študentske servise, fiktivne študente in delodajalce, ki zaposlujejo fiktivne študente.
Bolonja je bila pa lepa zamisel, ki so se je vsi faksi ustrašili in implementirali popolnoma neumno in nespametno.
Nivo pa ne pada zaradi faultet, ampak zaradi ukinjanja eksternega preverjanja in točk v OŠ, pa tega, da se v SŠ ne da več pasti, pa poenostavljanja mature vsako leto, ker je to "preveliko breme" (tok simpl stvari, kot je bila matura, nisem videl ne prej ne kasneje, za 2 do 3 bi moral vsak, ki naredi gimnazijo, znati že brez učenja).
Salmiakki, hvala, vsaj nekdo. Poznam Ozbeja, ja:)
(Tudi jaz poznam Peterletovega sina :)
Žalostno.
In menim, da bi morali naše šolske reforme uvajati le ljudje, ki so študirali še kje zunaj naših meja in malo dlje od Kumrovca. Bolonjc sploh ni slab in se mi je kot bivšemu študentu prava prav čudovito zazdelo, da bodo končno te naše ljubljanske profesorske samovoljce privezali na kratko. (Čeprav so me prej na pravu v Lj napumpali, kakšna katastrofa bo to za študij)
Na podiplomcu v tujini pa sem spoznal, da se NIHČE od mojih sošolce iz zahodne Evrope, ne uči toliko stvari in zakonov in členov na pamet, nikogar ne posiljujejo z rimskim pravom in politično ekonomijo, nikjer ni takšnega psihičnega maltretiranja, iskanja neznanja in 90% usipa na izpitih kot na naši veleumni PF v Lj. In nihče mi ne bo rekel, da je študent iz Oxforda zaradi tega po zaključenem študiju slabši pravnik kot ljubljanski! Daleč od tega in ravno nasprotno.
In edino Bolonjc bi lahko malo ukinil to samovoljnost in samosvojo študijsko vzhodnoevropsko filozofijo. (Čehi, Slovaki, Ukrajinci itd imajo namreč zelo podobno.)
In kakšna prihodnost bo pa po končanem študiji, se pa popolnoma strinjam, da je odvisna predvsem od
a) delavnosti,
b) prilagodljivosti in,
c) iznajdljivosti.
Pa dodajmo še čustvene inteligence.
Vesel sm da sm še star program ter da bom kmalu univ. dipl. ing.
Daj folk ne mi bluzit, da je biu sistem šolanja včasih bolši, ne rečem pa da se ne da izboljšati stvari.
In pa sposoben je vsak samo če ima voljo! (znanstveno dokazano- pa ne v sloveniji)
Tudi sam lahko kot študent govorim, kako gnil je delavski sloj pri nas, kako se vsi grebete, da bi postali vodje, kako imamo dejanske storilnosti na delovnem mestu med 3 in 4 ure in kako so Kitajci milje pred vami. Če sam nisi bil / nisi več študent, potem pusti študentom, da ocenjujejo, kako deluje trenutni študijski sistem. Tudi sam se strinjam, da diplomira veliko nesposobnežev, ampak to ni značilnost samo naše generacije, ampak že mnogih pred nami, vsaj če gledam po usposobljenosti naših politikov, gospodarstvenikov in ostalih velikih živin za svoje delo.
Sploh pa to iz vas ne govorite sami, ampak govorijo mediji, ki vam zadnje čase kažejo same črne primerke študiranega sloja. Funkcionarji, lenobe, "statusarji" in "migreniki", nihče pa ne napiše niti besede o tistih, ki že zdaj dosegajo neverjetne rezultate kljub temu, da smo ves čas tranzitna generacija in zato ena izmed najbolj podvrženih spremembam. Kar pomeni, da smo prilagodljivi in ne glede na to, kakšno poleno nam vržete, ga bomo preskočili. Lepo pa bi bilo videti kakšno podporno besedo, ne pa da vsak študent zdaj že a priori naleti na brezpredmetno stigmatizacijo, da je len in izkoriščevalski.
Otročja generacija vam zagrenjenim starim prdcem lahko zlahka vrne udarce. Ampak ali ima smisel? Vprašajte se, kdo se zares obnaša otročje.
Dejstvo je, da se spet govori samo o tem, kako je Bolonja zanič samo zato, ker je prevelika obremenitev za javne finance. Vrnite popolno avtonomijo fakultetam, pa naj te same presojajo, kako bo pri njih izgledal študij. Ne pa, da se poskuša v isti koš stlačiti študente, ki so si po naravi tako študija kot dela, povsem različni. Že tu se dela največjo napako, od tu naprej pa ne bom komentiral, ker so modernizacije Bolonje (sam sem v prvi generaciji) potrebne na vsakem koraku, predvsem ker gre za birokratizacijo študijskega procesa, namesto, da bi se poudarjalo praktično znanje in povezovanje.
Boš to povedal tudi ministru za delo in predsedniku vlade, ki se vsako leto borita, kako spraviti čim več ljudi v vrtec (pardon univerzo), da navidezno izboljšamo svojo statistiko? Boš to povedal univerzi, ki je plačana po glavi (več študentov ima, več denarja dobi)? Ne pa po kvaliteti objav ali kvaliteti profesorjev? Boš to povedal staršem, ki otroke pošiljajo v šolo s stavkom "da ti bo treba manj delat, če boš imel papir"?
Jaz sem imel dokaj dobro povprečje, sploh zato, ker sem med študijem dosti delal (in NE - nisem stregel kavic ali prekladal škatel v skladišču), ampak sem bil bolj malo na predavanjih. Kar sem potreboval, sem si uredil - če sem nekje mislil, da mi primanjkuje znanja za opravljanje izpita, sem pač preučil še kakšno dodatno literaturo in problem rešen. Če to nekdo ni sposoben, potem pač ni za diplomiranca. PIKA.
Leta 1960 ni bilo prav nobenih "obveznih vaj".
V tvojem času so nekatere že bile.
Danes redko kje ni obveznih vaj.
Nekoč je študent dobro vedel, zakaj hodi na faks.
Danes imajo profesorji neskončno veliko dela s študenti, ki se pojavijo tri dni pred izpitom in ga sprašujejo po elementarnih razlagah, ki so bile dane v prvih tednih semestra.
Žal je tako, da je nivo "intelektualnosti" študentov tako zelo padel, da morajo univerze delati "po srednješolsko" (z zapovedjo po obvezni udeležbi), saj drugače ne gre.
Enako velja s kolokviji - 20 let nazaj jih je bilo prekleto malo.
Danes jih je ogromno, saj je samo "srednješolski način preverjanja znanja" primeren za populacijo, ki se spravlja k študiju teden pred rokom (posledično je seveda enormen osip, če je ta teden zadnji teden v maju - to pa tudi univerza ne mara).
Žal, a tako je. Otročja populacija, temu primerni ukrepi.
Se pa strinjam, da je težava, če gre za predmet nekega rednega profesorja, kjer se človeku (ker ima dosmrtni mandat) ne da več vlagati v znanje. Ampak tega ni tako zelo veliko kot se rado posplošuje. Je na vseh fakultetah, ampak ne pri veliko predmetih.
Vas zanima zakaj?
Ker med mojim študijem sem lahko sam izbral, katera predavanja so koristna zame in katera ne - obvezne vaje so pač obvezne, ostalo si si sam izbral oz. si presodil. Na bolonjcu pa je tako kot v SŠ, preverja se prisotnost in se za to dajejo neke kreditne točke. To je velika neumnost - od človeka, starega nad 19 let, se pač pričakuje, da zna zrelo razmisliti o koristnosti ali ne-koristnosti obiskovanja predavanj - nekateri se recimo lažje učijo če slišijo predavanje, drugi rabijo samo skripto + literaturo in to je to.
Glede izbirnih predmetov - to je neumnost, ker nekateri niso "popularni", vendar bi jih vseeno nekateri študenti izbrali. Potem jih ne, ker je premalo vpisanih na predmet za izvedbo - nato seveda prerazporedijo ljudi bla bla - KAOS. Aja, saj sem na začetku omenil da sem vesel, da sem med zanjimi ne-bolonjci mar ne? :)
Ja, kaj pa nisi pohitel z vpisom (hitreje dodelal pogoje, imel višje ocene,...). Mimogrede - tudi v ZDA (Meki izbirnih predmetov!) je "first-come-first-served" sistem.
@Primer, ki sem ga izkusil sam: na ekonomski fakulteti so nam Ricardovo teorijo primerjalnih prednosti razlagali pri treh predmetih (pa čeprav gre samo za neko teorijo iz ekonomske zgodovine)
In na koncu (kljub temu, da je to znanje moral ponoviti za najmanj tri izpite) povprečen študent ekonomije še vedno ne loči med delnico in obveznico in ne zna izračunati prihodkov in odhodkov (tudi po najbolj zbanalizirano poenostavljeni formuli ne).
@saj osnovna znanja od 1 do 3 pridobiš že v srednji šoli (če je šola vsaj kolikor toliko sposobna),
Niti ne. V Sloveniji smo zadnjih 10-15 let uničili srednjo šolo. Dvajset let nazaj je bilo povsem normalno, da so srednješolci obvladali petmutacije, kombinacije in integriranje, danes je to tako velika znanstvena fantastika, da se obravnava na faksu. Velja tudi za FMF.
Da o tem, da ljudje ne znajo napisati osnovne prošnje za delovno mesto in jih zmede vsak turist, ki jih pobara "where is restroom?" (deklica je turistu dopovedovala, da pri nas nimamo "restroom"-ov - deklica je bila 25. letna študentka, ki je "harala" na napotnico) niti ne govorim.
To ni nobeno znanje!
Se pa strinjam, da če je univerza en sam gigantski vrtec, kamor pospraviš otročičke, ki se jim še ne lušta iti delati full tima in ki se hkrati niti nočejo še ločiti od mame (in jim je zato glavni domet, kako status zadržati, pa je totalno vseeno, na kateri faks se v ta namen vpišejo), kaj drugega na njej niti ne more biti.
Bolonjska reforma je pri tem še najmanj kriva.
a) matematike,
b) materinega jezika,
c) tujega jezika,
d) osnov stroke, ki jo študira (katere koli stroke pač).
To je tisto, kar mora z vidika znanja naučiti univerza.
Torej - nepomembno je, ali ima človek samo eno aktuarsko matematiko, ali pa ima žnj predmetov na to temo.
Ostalo znanje, ki šteje in ga tudi daje univerza, je pa:
a) delavnost,
b) prilagodljivost,
c) iznajdljivost.
Kot vidite je na dolgi rok totalno nepomembno, ali se nekoga nauči uporabljati še dodatni šesti svinčnik, ali ne. Strah, da je program bolonje tako zanič, da nihče ne bo našel službe, je zato totalno odveč. Ker je za vsak program bistveno samo to, da da znanja, ki sem jih naštel zgoraj.
Verjamem, da bom dobil goro minusov, ker ponavadi večina ljudi ne razume, da poslanstvo univerze ni, da bo učila "kako izpolniti obrazec a8273654/c pri veterninarskem pregledu", pač pa da ljudem da temeljna znanja in spretnosti, ki jih bodo rabili, ko bodo šli od enega delodajalca k drugemu (ker pri drugemu se bodo pa požvižgali, ali vi znate izpolniti omenjeni obrazec).