Žalno slovesnost so pripravili odbor VII. korpusa, glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije, novomeško območno združenje Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja, krajevni odbor Zveze borcev Žužemberk in tamkajšnja občina.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez je v nagovoru pri spomeniku kiparja Marjana Tepine dejal, da niso tu le zaradi tega, ker želijo počastiti spomin na njih, ampak predvsem zato, da utrdijo jek njihovih glasov in dejanj. "Da utrdimo v slovenski narodni zavesti vse trpljenje, ki smo ga v prvi in drugi svetovni moriji izkusili, in da povemo tisto, kar moramo povedati: Slovenija je bila okupirana, razkosana in namenjena zgodovinski pozabi," je dejal.

Brez poguma in drznosti partizanov in vseh drugih, ki so kakor koli sodelovali v naši narodnoosvobodilni vojni proti fašizmu in nacizmu, se Slovenija leta 1991 po njegovih besedah ne bi mogla osamosvojiti in biti danes svobodna. Poudaril pa je, da je med letoma 1941 in 1945 na Slovenskem poleg okupacije potekala tudi državljanska vojna. V njej smo se kot "narod, namesto da bi stopili skupaj, tragično razdelili in si zadali rane, ki se niso nikoli zares zacelile in nas hromijo še danes".

Zato moramo predvsem iz spoštovanja do vseh borcev narodnoosvobodilnega boja in slovenske osamosvojitvene vojne, vseh žrtev in tragičnih zgodb nedolžnih ljudi zapreti to poglavje naše boleče zgodovine, je še poudaril Brglez.

Delegacije države, generalštaba Slovenske vojske, tujih diplomatskih predstavništev, katerih borci so padli v Suhi krajini, borčevskih organizacij in drugih so tudi položile spominske vence.

Spomenik tujim armadam
Med borci, ki so padli v suhokrajinskih osvobodilnih bojih, so bili tudi pripadniki tujih enot. Po do zdaj znanih podatkih je tam padlo približno 140 antifašistov in antinacistov iz več evropskih držav: iz Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Litve, Madžarske, Makedonije, Rusije, Srbije in Ukrajine. V napadih partizanov na sovražno postojanko Žužemberk so sodelovala tudi letala Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Pod spomenikom je grobnica, vendar pa v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na tamkajšnjih kamnitih ploščah. Na njih je vklesano 1.150 imen slovenskih in drugih borcev ter žrtev z območja Dolenjske, po zadnjih raziskavah pa je število teh naraslo na več kot 2.200. Cvibeljski spomenik ima status kulturnega spomenika in spomenika tujih armad.